Železna cesta skozi Ptuj
Ja Gorči,
naši nevidni sostanovalci so res fajn. Sicer so se enkrat pojavile obtožbe, da kar naenkrat močno strašijo. Pa je očitno bila po sredi konzumacija solidne količine fermentiranega grozdnega soka v kombinaciji z ostalimi visokooktanskimi produkti vretja
Še utrinek iz prostora, kjer tistim s šibkim srcem in slabo gumico na gatah odsvetujemo zadrževanje in gibanje:
PC je medtem že spomeniško zaščiten ter arhiviran na Čistem mestu:)
Sicer pa Gorči, a veš tistega:
Pride skupina turistov na grad, pa vprašajo vodiča, če v tem gradu tudi bivajo duhovi. Pa vodič odgovori: "dvomim, zadnjih 400 let namreč nisem videl nobenega!"
Lp,
Tono
naši nevidni sostanovalci so res fajn. Sicer so se enkrat pojavile obtožbe, da kar naenkrat močno strašijo. Pa je očitno bila po sredi konzumacija solidne količine fermentiranega grozdnega soka v kombinaciji z ostalimi visokooktanskimi produkti vretja
Še utrinek iz prostora, kjer tistim s šibkim srcem in slabo gumico na gatah odsvetujemo zadrževanje in gibanje:
PC je medtem že spomeniško zaščiten ter arhiviran na Čistem mestu:)
Sicer pa Gorči, a veš tistega:
Pride skupina turistov na grad, pa vprašajo vodiča, če v tem gradu tudi bivajo duhovi. Pa vodič odgovori: "dvomim, zadnjih 400 let namreč nisem videl nobenega!"
Lp,
Tono
-
- Strojevodja I
- Prispevkov: 1639
- Pridružen: 09.11.2005, 22:40
- Kraj: Maribor
Pozdrav
Iz knjige:
Marjan Žmidarič
Železničarji in železnice v času okupacije in narodnoosvobodilnega boja na slovenskem Štajerskem
(Železniško gosposdarstvo Ljubljana 1990)
sem poskeniral tole (dokaj slabo) sliko otvoritve ptujskega žel. mostu leta 1945 (ob umiku so 08.05.1945 nemci na Ptuju spustili v zrak cestni in železniški most)
V osnovi je to, kar sem naredil,na nek način kršenje avtorskih pravic. V kolikor je moteče, se oglasite in bom sliko odstranil.
Sem si pa ogledoval sliko, ki jo je pripel Železocestnik (ali ŽC) in mi ni dala mira. Prikazana lokomotiva ni iz serije, katere lokomotivo št. 718 imamo v muzeju. Prikazana lokomotiva na sliki ima namreč notranji okvir in parni dom na povsem drugem mestu. Le katero lokomotivo je želel g. Kumar prikazati? (ali pa gre za umetniško svobodo?)
LP
Jože
Iz knjige:
Marjan Žmidarič
Železničarji in železnice v času okupacije in narodnoosvobodilnega boja na slovenskem Štajerskem
(Železniško gosposdarstvo Ljubljana 1990)
sem poskeniral tole (dokaj slabo) sliko otvoritve ptujskega žel. mostu leta 1945 (ob umiku so 08.05.1945 nemci na Ptuju spustili v zrak cestni in železniški most)
V osnovi je to, kar sem naredil,na nek način kršenje avtorskih pravic. V kolikor je moteče, se oglasite in bom sliko odstranil.
Sem si pa ogledoval sliko, ki jo je pripel Železocestnik (ali ŽC) in mi ni dala mira. Prikazana lokomotiva ni iz serije, katere lokomotivo št. 718 imamo v muzeju. Prikazana lokomotiva na sliki ima namreč notranji okvir in parni dom na povsem drugem mestu. Le katero lokomotivo je želel g. Kumar prikazati? (ali pa gre za umetniško svobodo?)
LP
Jože
-
- Strojevodja I
- Prispevkov: 1639
- Pridružen: 09.11.2005, 22:40
- Kraj: Maribor
Zdravo še enkrat...
Kumarjeva slika mi ni dala mira. Pa sem še malo vrtal in našel naslednje:
Slika je iz nemške Wikipedije, iz naslednjega članka:
http://de.wikipedia.org/wiki/SB_18
Če pogledate napisano v članku in datum na Kumarjevi sliki (in si domislite "kuhinjo" na lokomotivi) se vse pokriva....
LP
Jože
Kumarjeva slika mi ni dala mira. Pa sem še malo vrtal in našel naslednje:
Slika je iz nemške Wikipedije, iz naslednjega članka:
http://de.wikipedia.org/wiki/SB_18
Če pogledate napisano v članku in datum na Kumarjevi sliki (in si domislite "kuhinjo" na lokomotivi) se vse pokriva....
LP
Jože
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Če pogledate številko na lokomotivi (507), potem lahko sklepamo, da je imel slikar Kumar nekoga, ki ga je oskrbel s pravilno oznako lokomotive, ki je vozila na progi Pragersko-Kotoriba, kdaj, pa je že drugo vprašanje.
Iz spodnjega linka vidimo, da je bila izdelana 507-ka na Dunaju pri StEG in je to kasnejša serija 18...ki pa je verjetno že opremljena s kabino.
Tudi 671-tka, ki je bila v Celju ob 150-letnici, ima oglata okna...
http://de.wikipedia.org/wiki/Liste_der_ ... .80.931864
Kako je zgledala 507-ka, bi bilo potrebno pogledati v kakšne strokovne bukle...ki pa jih za časa Kumarja sigurno ni bilo.
Ostala mu pa je slikarska svoboda...
Iz spodnjega linka vidimo, da je bila izdelana 507-ka na Dunaju pri StEG in je to kasnejša serija 18...ki pa je verjetno že opremljena s kabino.
Tudi 671-tka, ki je bila v Celju ob 150-letnici, ima oglata okna...
http://de.wikipedia.org/wiki/Liste_der_ ... .80.931864
Kako je zgledala 507-ka, bi bilo potrebno pogledati v kakšne strokovne bukle...ki pa jih za časa Kumarja sigurno ni bilo.
Ostala mu pa je slikarska svoboda...
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Mogoče vam bodo spodnji podatki kaj pomagali.
http://drehscheibe-online.ist-im-web.de ... 76,3569476
http://www.dampflok.at/index2.html?/125.htm
http://drehscheibe-online.ist-im-web.de ... 76,3569476
http://www.dampflok.at/index2.html?/125.htm
Zadnjič spremenil Florjan, dne 31.01.2009, 21:34, skupaj popravljeno 1 krat.
Hvala!
Ampak: zgodovinski arhiv Ptuj pravi, da je Raisp po naročilu Južne železnice napisal knjigo o gradnji štreke čez Ptuj. To bo tapravo branje.
Link na zapis Od popotnika do letoviščarja (preberite, ne bo vam žal!):
http://www.arhiv-ptuj.si/Objave/Ostale_ ... e/popotnik
In še citat o Raispu iz tega zapisa:
"Leta 1860 je Ptuj dobil železnico in Ferdinand Raisp, ki je sestavljal mestno kroniko ter zanjo zbiral razno gradivo, je po naročilu vodstva južne železnice opisal gradnjo tega odseka in kraje od Pragerskega do Velike Kaniže. Ta knjižica pa je že pravi turistični vodnik. ..."
Na Ptuju imamo Rajšpovo ulico. Prav zanima me, ali se imenuje po zgornjem kronistu ali katerem soimenjaku.
Tono
Ampak: zgodovinski arhiv Ptuj pravi, da je Raisp po naročilu Južne železnice napisal knjigo o gradnji štreke čez Ptuj. To bo tapravo branje.
Link na zapis Od popotnika do letoviščarja (preberite, ne bo vam žal!):
http://www.arhiv-ptuj.si/Objave/Ostale_ ... e/popotnik
In še citat o Raispu iz tega zapisa:
"Leta 1860 je Ptuj dobil železnico in Ferdinand Raisp, ki je sestavljal mestno kroniko ter zanjo zbiral razno gradivo, je po naročilu vodstva južne železnice opisal gradnjo tega odseka in kraje od Pragerskega do Velike Kaniže. Ta knjižica pa je že pravi turistični vodnik. ..."
Na Ptuju imamo Rajšpovo ulico. Prav zanima me, ali se imenuje po zgornjem kronistu ali katerem soimenjaku.
Tono
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Ja, Tono, res je...
To knjigo Ferdinanda Raispa: Erinnerungen an die Orient-Eisenbahn von Pragerhof bis Groß-Kanischa, mit Rücksicht auf eine Zweigbahn von Pettau
nach Marburg...
boš dobil kar pri sosedu...jo imajo v knjižnici Ivana Potrča...pa še tisto o Ptuju imajo. Je pa ta dosegljiva tudi na spletu:
http://books.google.si/books?id=oK8AAAA ... #PPA224,M1
od strani 224 do 228 piše Raisp, kako so Ptujčani prišli do cesarskega dovoljenja...
Je treba res napisati Raisp...
Potem boš verjetno o železnici še našel kaj v njegovi kroniki mesta Ptuj in njegovi zapuščini, ki jo hranijo v Zgodovinskem arhivu na Ptuju. Bo treba stopiti do gospe Marije Masten, pa ti bo pogledala v fascikel.
Tono, glede tegale vašega stolpa
pa si malo pretiraval...ta zgradba sigurno ni iz 10. stoletja...verjamem pa, da straši v njej
Za prvo omembo gradu (gradiča, stolpa) na Slovenskem še vedno velja
Bosisen, grad ki ne obstaja več in še danes ni lociran in je bil v bližini Škofje Loke je pa res bil v 10. stoletju. Moja teza o lokaciji je zaenkrat še v bunkerju...
Tale vaš stolp pa...12. stoletje (bo treba Stoparja vprašat )
To knjigo Ferdinanda Raispa: Erinnerungen an die Orient-Eisenbahn von Pragerhof bis Groß-Kanischa, mit Rücksicht auf eine Zweigbahn von Pettau
nach Marburg...
boš dobil kar pri sosedu...jo imajo v knjižnici Ivana Potrča...pa še tisto o Ptuju imajo. Je pa ta dosegljiva tudi na spletu:
http://books.google.si/books?id=oK8AAAA ... #PPA224,M1
od strani 224 do 228 piše Raisp, kako so Ptujčani prišli do cesarskega dovoljenja...
Je treba res napisati Raisp...
Potem boš verjetno o železnici še našel kaj v njegovi kroniki mesta Ptuj in njegovi zapuščini, ki jo hranijo v Zgodovinskem arhivu na Ptuju. Bo treba stopiti do gospe Marije Masten, pa ti bo pogledala v fascikel.
Tono, glede tegale vašega stolpa
pa si malo pretiraval...ta zgradba sigurno ni iz 10. stoletja...verjamem pa, da straši v njej
Za prvo omembo gradu (gradiča, stolpa) na Slovenskem še vedno velja
Bosisen, grad ki ne obstaja več in še danes ni lociran in je bil v bližini Škofje Loke je pa res bil v 10. stoletju. Moja teza o lokaciji je zaenkrat še v bunkerju...
Tale vaš stolp pa...12. stoletje (bo treba Stoparja vprašat )
Čeer, g. železnocestnik,
apropos stolp: seveda v taki obliki ni bil zgrajen v 10. stoletju. Že naša antena je malce novejša. Ampak: po besedah arheologinje g. Tušek je bil na tem mestu v 10. stoletju prvič sezidan stolp, ki je bil kasneje "apgrejdan" na današnjo verzijo. Samo navajam to, kar mi je gospa povedala in upam, da štima Ko boš na Ptuju pa pridi na obisk!
Torej moram jutri spet do soseda, tokrat s kakšno buteljko dobrega
No ja, v nemščini sem kar dober, samo gotica pa me zna malo zabremzat
Same naloge
Lp,
Tono
apropos stolp: seveda v taki obliki ni bil zgrajen v 10. stoletju. Že naša antena je malce novejša. Ampak: po besedah arheologinje g. Tušek je bil na tem mestu v 10. stoletju prvič sezidan stolp, ki je bil kasneje "apgrejdan" na današnjo verzijo. Samo navajam to, kar mi je gospa povedala in upam, da štima Ko boš na Ptuju pa pridi na obisk!
Torej moram jutri spet do soseda, tokrat s kakšno buteljko dobrega
No ja, v nemščini sem kar dober, samo gotica pa me zna malo zabremzat
Same naloge
Lp,
Tono
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Tono napisal/-a:Fantje,
ima mogoče kdo kakšne zgodovinske slike?
Tono napisal/-a:@železnocestnik:
ti ko si taki maher za zgodovino, daj se malo zainteresiraj za ptujski konec, ziher boš kaj zanimivega našel
Hvala,
Tono
Ja, ker si se že vnaprej zahvalil (dunajska šola, se ve... ), pa MMG pogledam še za Ptuj
Delam register vojne škode za Barosa, pa sem še Ptuj pritegnil k raziskavi...
Torej, Ptuj A.D.1945...
Zgornje fotke so iz arhiva Železniškega muzeja v Ljubljani. Se zahvaljujem vodstvu muzeja za dovoljenje za objavo na forumu.
G. Valentin Kovač, dipl. ing. pa je leta 1996 napisal knjigo: Povojna obnova prometa v Sloveniji, zlasti železniškega in priprave nanjo, SŽ Ljubljana.
O obnovi železniške proge Pragersko-Kotoriba je zapisal:
"Prometnotehnični oddelek je 2.junija 1945 odredil obnovitev te železniške proge. Za komandanta gradnje je bil imenovan član oddelka Jože Slavc. Z odredbo so določili tudi pet delovnih skupin, prvo za inundacijski most preko Studenčnice in most preko Drave na Ptuju...."
"Poglavitna dela so pomenili veliki mostovi na Ptuju in Kotoribi. Izredni napori so bili potrebni že za pripravo in dovoz lesa, ki je še rasel v pohorskih gozdovih, na Vurbergu in v širši okolici Ptuja. Skupno so za ta dela potrebovali skora 2000 m3 lesa.
Največje gradbišče je bilo na Ptuju. Tu je delala I.grupa s 4. bataljonom Gradbene brigade, dodelili pa so jim še 260 civilnih delavcev in obrtnikov ter 700 vojnih ujetnikov. Nadzorni inženir je bil ing. Matej Kleindienst.
Samo na tem gradbišču je bilo potrebnih 360 m3 lesa za 535 do 14 m dolgih pilotov ter okroglega lesa za gradbene konstrukcije, pa še 800 m3 rezanega lesa. Tu so zgradili tri mostove, čez Dravo, čez Studenčico in še Turniški most, dolge 257, 178 in 37 m. Napravili so tudi 4.200 m3 nasipov in vgradili 587 m3 betona za objekte nove trase ob porušenih delih mostov. Potrebovali so okroglih 20 ton železa za vijake, podložne ploščice, odrske spone, spojke in stremena. Teža pajnerjevih nosilcev mostne konstrukcije je znašala 127 ton. Težaven je bil prevoz teh 25 m dolgih in 9 ton težkih nosilcev z železniške postaje Hajdina. Reka Drava je bila tedaj v osi mostu globoka skoraj 7 metrov. Za podvodne povezave nosilnih lesenih konstrukcij in razstreljevanje skal ter naplavljenega lesa je bilo potrebnih več kot tri tisoč delovnih ur potapljačev."
"Zadnja predaja obnovljenih železniških naprav je bila 28. julija 1945 na komandi gradbenega vodstva za obnovo proge Pragersko-Kotoriba na Ptuju.
Predale so jih vojaške oblasti, prevzela pa železniška direkcija."
"Dne 30. julija 1945 je zapeljal po progi od madžarske meje do Ptuja prvi vlak s 50 vagoni žita in dvema cisternama olja za potrebe Slovenije."
Geslo te uspešno opravljene obnove je bilo ob odprtju obnovljene železniške proge Pragersko-Kotoriba z velikimi črkami zapisano na dravskem mostu na Ptuju:
"JUNAKOM BORBE SLEDE JUNAKI DELA"
...ali kot bi rekel Tono: SLUŽIM NARODU
Moramo nehati, da ne presežemo prepisanega teksta in avtorskih pravic.
Samo še nekaj fotk iz knjige, da si ustvarite vpogled v obnovo...
Tudi jaz sem naredil isto (ampak kje naj dobim takšno fotko?), vendar iz druge knjige (zgoraj navedene)Barbarpapa1 napisal/-a:Pozdrav
Iz knjige:
Marjan Žmidarič
Železničarji in železnice v času okupacije in narodnoosvobodilnega boja na slovenskem Štajerskem
(Železniško gosposdarstvo Ljubljana 1990)
sem poskeniral tole (dokaj slabo) sliko otvoritve ptujskega žel. mostu leta 1945 (ob umiku so 08.05.1945 nemci na Ptuju spustili v zrak cestni in železniški most)
V osnovi je to, kar sem naredil,na nek način kršenje avtorskih pravic. V kolikor je moteče, se oglasite in bom sliko odstranil.
Nazadnje pa še originalni dokumenti iz zgoraj omenjene knjige dipl.ing. Valentina Kovača:
Odredba za obnovitev železniške proge Pragersko-Kotoriba (Ljubljana, 2.6.1945)
Zapisnik o predaji železniški upravi usposobljene proge Pragersko-Kotoriba (Ptuj, 28.7.1945)
Zadnjič spremenil železocestnik, dne 12.02.2009, 0:36, skupaj popravljeno 1 krat.
Zanimivo ŽC! So pa delali ultra hitro, saj po dokumentu štaba IV armije poročajo o 30 delovnih dneh z zgrajenimi 750m premostitvenih objektov, na novo položenih 8,5km proge ter popravilu 12 km proge, menjave kretnic ... Fascinantno, kako so včasih dela potekala hitro! Resnici na ljubo pa moramo priznati, da so bili standardi gradnje nekoč čisto nekaj drugega kakor danes in če bi hoteli takrat delati po današnjih standardih, bi verjetno rabili kakšen mesec več...
Goran
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Železna cesta skozi Ptuj
Ker je Tono odšel na dopust, sem se potrudil in našel še eno fotografijo Ptujskega kolodvora...
Iz zakladov Digitalne knjižniče Slovenije - dLib.si
Iz zakladov Digitalne knjižniče Slovenije - dLib.si
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Re: Železna cesta skozi Ptuj
ŽC,
dobro, da nisi napisal, da sem v arestu, ker ni od mene nobenega prispevka
Odlično čtivo, pa prav zanimiva ugotovitev, kako je prišlo do kuge
Lp,
Tono
dobro, da nisi napisal, da sem v arestu, ker ni od mene nobenega prispevka
Odlično čtivo, pa prav zanimiva ugotovitev, kako je prišlo do kuge
Lp,
Tono
Dosta je više ćumura, prelazimo na jeftinu naftu!