Načrti viadukta Pesniška dolina in zasipanje viadukta

Vse o zanimivi zgodovini železne ceste skozi čas.
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 8900
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Načrti viadukta Pesniška dolina in zasipanje viadukta

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 26.11.2008, 0:14

Tema Pesniška dolina, ki jo je "startal" @ivy in nam preko leta lepil fotke, tako da poznamo ta del Slovenije v vseh letnih časih, se približuje 10.000 ogledu. V njo smo stlačili raznorazne "podteme" in je postala za prikaz načrtov in objavo dokumentov malo nepregledna.
Je pa pomembno, da je vsak dodal zrno k celotnemu ponavanju zgodovine tega dela južne železnice. Včasih smo se tudi hecali, pa je iz heca nastala resna zadeva in novo spoznanje.

Začeli smo s ČB Jungblutovo upodobitvijo, s katero nas je seznanil @Barbarpapa1...

Barbarpapa1 napisal/-a:Pozdrav

Hvala za slike! Moram pa napisati, da je tisiti doooolg železniški nasip nekoč bil viadukt. Najdaljši na Južni železnici. Zanimivo je, da fotografij tega viadukta na internetu ni najti (vsaj jaz ji poskušam najti zadnjih sedem let... :oops: ). Vse, kar sem do sedaj izbrskal, je grafika, ki prikazuje omenjeno gradnjo nekje okoli otvoritve 1846.

Slika


Zatorej naprošam vsakega, ki bi kaj več vedel o usodi omenjenga viadukta, naj to tukaj napiše....

LP

Jože



Počasi smo se prebili do barvne upodobitve Ferdinanda Jungbluta, najprej v slabi resoluciji, potem ba v vedno boljši, vendar si nismo upali skenirati iz knjige, ker premalo poznamo avtorske pravice.

Nazadnje je našel @ivy veliko reprodukcijo v kulturnem domu Pesnica in sem jo izrezal "iz okvirja"...da vidimo viadukt v polni veličini...


Slika

(@ivy je v akciji za še boljšo resolucijo fotke, tako bi jo lahko razširili čez celo stran. Akvarel je v privatni lasti v Avstriji)

Poglejmo si današnje stanje proge na mestu nekdanjega viadukta, ki jo je posnel @ivy s hribčka, s katerega je Jungblut pred 150-timi leti slikal akvarel...

Slika

(viadukt se je začel pri mostu čez Pesnico...tam kjer je lokomotiva na akvarelu, na fotografiji pa je to most v sredini fotografije. Prvi most na desni strani fotografije je most čez Cirknico, ki ni bil del viadukta. Nasip med mostom čez Cirknico in mostom čez Pesnico je bil zgrajen že takoj pri izgradnji proge Gradec-Maribor.)

V vsem tem času smo zbirali podatke o viaduktu po vseh možnih knjigah, vendar se nam je dogajalo, da so si bili podatki velikokrat nasprotujoči. V takšnih primerih nam ne preostane nič drugega, da se obrnemo na vire, to pa so razni dopisi, načrti, opisi v časopisih ali knjigah iz časa, ko se je kaj dogajalo. Za takšne akcije pa moraš imeti čas, voljo in nekaj malega tudi znanja. Vsega pa nam po malem primanjkuje... :cry:

Marsikaj pa se da najti po principu minimalnega napora...potrebno je poiskati ljudi, ki imajo izkušnje in so pripravljeni pomagati z nasveti, ali pa kar z gradivom ali pa vsaj svetovati, kje iskati. Imeli smo srečo, nekaj smo zvedeli v Arhivu SŽ, nekaj v Železniškem muzeju, nekaj pri slovenskih strokovnjakih za zgodovino železnic...vsem se zahvaljujem za podatke, naštevanje tukaj bi bilo predolgo, se opravičujem...

Tako sem verjetno na novo odkril načrte za Borovniški viadukt in pri objavi se je takoj oglasil @ivy...:cry:

ivy napisal/-a:
Čudovite risbe, oziroma načrti :uuuaavv

Zanimivo, koliko slikovnega gradiva obstaja za Borovniški viadukt, ki je bil zgrajen le par let razlike, kot pa Pesniški viadukt za katerega obstaja samo ena grafika :(


Imel sem opravek na Dunaju, pa sem si rekel, dajmo pogledati še za načrte viadukta Pesniška dolina...pa sem stopil do državnega arhiva. Zgodbo sem opisal že v drugi temi, tako da je tukaj ne bi ponavljal. Potrudil sem se poiskati načrte tudi v Železniškem muzeju v Ljubljani in Arhivu Slovenije.

Končno mi je uspelo povsod nekaj najti, vendar iz državnega arhiva na Dunaju nimam načrtov, ker je potrebno naročiti skeniranje načrtov. Ne dovolijo več fotografiranja in fotokopiranja.
Pomagati si moramo torej z "domačimi" viri, ki pa so opravili že kar dolgo pot, kar nekajkrat so se selili preko meja... :roll:
Vendar pride ta zgodba o virih na vrsto kasneje...

Najprej si poglejmo fotke originalnih načrtov v času kolavdacije, takoj po izvršeni gradnji viadukta. Načrti na žalost niso datirani, tako da si bo potrebno podatke o gradnji in kolavdaciji še pridobit... :roll:

Zaenkrat prepišimo čas gradnje iz dosedanjih "ugotovitev":

Jože Jenko je zapisal v članku Igradnja prvih železniških prog v Sloveniji, da so pričeli z gradnjo viadukta pomladi 1844 in končali gradnjo novembra 1845, preizkus z lokomotivo pa je bil 2. maja 1846.

Načrte objavljam "po vrsti, tako kot so hiše v Trsti", torej v smeri od Gradca do Maribora, saj je takrat potekalo kilometriranje od Dunaja oziroma točneje od Južnega kolodvora na Dunaju.

Na žalost načrti niso kolorirani in niso tako lepo izdelani kot za viadukt Borovnica...

Najprej si še poglejmo vzdolžni profil proge, da bomo lahko potem določili, kje se začne in kje konča s primerjavo načrtov vzdolžnega profila in načrtov viadukta...

Slika

Vzpon proge na desni strani je v smeri Maribora.


Prikažimo še načrt mostu čez potok Cirknica, ki ni del viadukta, da nas ta most ne bo motil pri nadaljnem raziskovanju...

ovojna mapa za načrt mostu čez Cirknico na km 271,2 do 271,5
Slika



Načrt mostu čez Cirknico...

Slika


Še povečan vzdolžni prerez, da vidimo gradbene materiale in pilote...

Slika

Vidi se, da so stebri zgrajeni iz kamna in samo "obloženi" z opeko.


Še malo povečana preseka skozi stebre in obok...

Slika


Temu mostu sledi v smeri Maribora nasip, potem pa most čez Pesnico,ki je sestavni del viadukta in je zato prvi steber mostu čez Pesnico označen s številko 1.
Zadnjič spremenil železocestnik, dne 27.11.2008, 23:54, skupaj popravljeno 6 krat.
Uporabniški avatar
ivy
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 3875
Pridružen: 21.01.2008, 20:06
Kraj: Maribor

OdgovorNapisal/-a ivy » 26.11.2008, 4:52

Čestitke Železocestnik =D> =D> =D>

Komaj čakam nadaljevanje :D
Edina dilema, pri tem kadar nič ne delaš, je, da ne veš kdaj si gotov.
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 8900
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 27.11.2008, 2:19

Poglejmo si Franciscejski kataster za Štajersko iz leta okoli 1824, ki je dosegljiv na spletni strani Arhiva Slovenije.
V primeru katastrskih občin, skozi katere so projektirali progo Gradec-Celje
imamo pri osnovnih mapah katastra še reambulanco iz leta 1839, kjer so že vrisali traso in nove parcele železnice.

Najprej katastrska občina Lajtenšperk/Leitersberg/


Slika

Proga je vrisana preko Purgay-evega posestva.
Vrisan je že tudi nov kanal (Canal) za Pesnico in za Cirknico ter nova cesta Maribor-Gradec.


Še katarska občina Počehova /Freydegg, Potschgau/, kjer vidimo prehod železnice preko ceste v Lenart. Vidi se že tudi projektirana sprememba ceste proti Lenartu
(minimalna, toliko da se spelje pod obokom).

Slika


Sedaj pa pride na vrsto vrisana trasa proge Gradec-Celje v katastrsko mapo iz leta 1859. Prvega narisa trase še nismo našli.

Najprej ovojna mapa za katastrske občine Ranca, Jeluče in Lajteršperk
(potek trase proge km 270,9 do 271,6)

Slika

Popravki z rdečim tušem: 31. oktober 1879


Vris proge na katastrski mapi k.o. Lajteršperk:

Slika


Ta vris proge je bil po stanju v času prodaje državne proge družbi Južne železnice leta 1859, ki pa je takrat imela še dolg naziv...

Slika


Drugi del viadukta Pesnica je vrisan v

Najprej ovojna mapa
(odsek: km 271,7 do 272,9 )

Slika


...in še vris proge v katastrsko mapo Lajtenšperk in Počehova...

Slika


Viden je popravek poteka ceste v Lenart in nasip takoj za mostom preko ceste v Lenart. Viden je tudi prvi propust na progi za mostom preko ceste v Lenart v smeri Maribora...
Viadukt po tem narisu proge v kataster s stanjem z dne 12.april 1859 ŠE NI ZASUT. Je pa s popravkom z dne 31. oktober 1879 vnešena z rdečim tušem (že nakupljena) zemlja za izvedbo nasipa. Zaenkrat še nimamo datuma zasutja viadukta...
Zadnjič spremenil železocestnik, dne 28.11.2008, 0:35, skupaj popravljeno 1 krat.
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 8900
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 28.11.2008, 0:34

Še enkrat se povrnemo k mostu čez potok Cirknico.
Potok so morali malo preusmerit, da so ga speljali pod željenim kotom pod mostom.
Most ni bil del viadukta Pesnica.

Nov potek struge potoka Cerknica...

Slika


Še pogled na most preko potoka Cirknice.
Najprej ovojna mapa s kilometražo...km: 271,3
(štampiljka arhiva za promet na Dunaju je iz časa WW II je na mapi zato, ker so Nemci gradivo iz Ljubljane odpeljali na Dunaj in je bilo po vojni vrnjeno. Sedaj je v Arhivu Slovenije.)

Slika


...in načrt mostu čez potok Cerknico...

Slika

Jasno se vidi, da je bil most v nasipu levo in desno...
Ta most se vidi lepo na fotografiji, ki jo je posnel @ivy zgoraj (most v desnem kotu fotke). Lepo je viden nasip do mostu čez Pesnico, ki je torej že od začetka izgradnje južne železnice.

S tem zaključujemo priprave za objavo fotografij viadukta Pesnica.
Vse to je bilo z namenom, da ne bomo mešali mostove med sabo in ugotavljali, kje se je pričel viadukt Pesnica in štetje stebrov oz. obokov viadukta.
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 8900
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 28.11.2008, 1:21

Začnimo torej s prikazom načrtov za viadukt Pesnica (tudi viadukt Pesniška dolina)...

Najprej ovojna mapa...s kilometražo (iz Dunaja). Km:271,4 do 272,0

Slika


...in še sam viadukt Pesnica...

Slika


Vidimo, da se prične viadukt z mostom čez Pesnico in da ima prvi steber mostu štev.1 in da se številke stebrov viadukta nadaljujejo po vrsti...4,5...

Še vzdolžni presek skozi most čez Pesnico, tloris pilotov in presek obloge stebra z opeko...

Slika


Tudi Pesnico so morali preusmeriti, da je potem tekla pravokotno na železnico...

Slika


Poglejmo si še, kako so izvedli oblaganje s kamnitimi kvadri...

Slika


Sedaj pa lahko nadaljujemo z našim viaduktom Pesnica!
Naslednja serija stebrov viadukta od štev. 6 do 11...

Slika


Se nadaljuje... :wink:

:sleep
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 8900
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 29.11.2008, 17:20

Nadaljujmo zs prikazovanjem načrtov viadukta Pesnica...

Sekcija od stebra št. 12 do 17...

Slika



Sekcija od stebra št. 18 do 23...

Slika



Sekcija od stebra št.24 do 29...

Slika



Sekcija od stebra št. 30 do 35...

Slika



Sekcija od stebra št.36 do 41...

Slika



Sekcija od stebra št. 42 do 47...

Slika



Sekcija od stebra št. 48 do 53...

Slika



Sekcija od stebra št. 54 do 59...

Slika



Sekcija od stebra št. 60 do 65 (polovica 65)...

Slika



Sekcija od stebra št. 65 (druga polovica) do št.66...

Slika


MED STEBROMA ŠTEV. 64 IN ŠTEV. 65 JE BILA SPELJANA CESTA PROTI LENARTU.
STEBER ŠTEV. 66 JE BIL ZADNJI STEBER MOSTU ČEZ CESTO PROTI LENARTU IN OBENEM ZADNJI STEBER VIADUKTA PESNICA.
Zadnjič spremenil železocestnik, dne 02.12.2008, 0:17, skupaj popravljeno 1 krat.
Uporabniški avatar
ivy
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 3875
Pridružen: 21.01.2008, 20:06
Kraj: Maribor

OdgovorNapisal/-a ivy » 30.11.2008, 21:29

Zelo zanimivo Železocestnik :D

Zanima me, če je kje zapisan potek gradbenih del?
Edina dilema, pri tem kadar nič ne delaš, je, da ne veš kdaj si gotov.
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 8900
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 30.11.2008, 22:19

...zanimivo...zanimivo... :-k

Mislim, da je pomembno to, da smo dokončno dokazali dolžino, višino in širino viadukta Pesnica z uradnimi dokumenti. Imeli smo srečo, da so se ohranili.
Naslednja stvar, ki jo moramo še ugotoviti, je čas, kdaj so naredili nasip... :wink:
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 8900
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 02.12.2008, 0:14

Podrobno si še poglejmo cestni most preko ceste v Lenart, da bomo točno določili, na katerem kilometru stoji...

Najprej ovojna mapa s kilometrino...km: 2714 +11,32 m do 2720 +75.80 m

Slika


Vzdolžni presek skozi most čez cesto...

Slika


Povečajmo si presek, da bolje vidimo gradbene materiale...

Slika


Presek skozi sredino oboka viadukta in presek skozi sredino mosta...

Slika


In nazadnje še najvažnejši presek..
skozi sredino mostu čez cesto in presek skozi obložni zid na KONCU VIADUKTA (...am Ende des Viaductes )

Slika

Ta zadnji zapis, da je steber št.66 zadnji na viaduktu pa je dokončni dokaz, da se je s tem stebrom končal viadukt Pesnica!


Poglejmo si še oblogo cestnega mostu s kamnitimi kvadri...

Slika


Detajl obloge stebrov...

Slika


V času izgradnje železniške proge so morali prestaviti traso ceste proti Lenartu, da so jo speljali pravokotno na progo..
Najprej ovojna mapa s kilometražo.. km: 272,0 do 272,1

Slika


Načrt prestavitve trase ceste v Lenart...

Slika


Še malo povečan detajl...

Slika


V zbirki načrtov je tudi načrt vzdolžnega profila...vendar ne iz svežnja kolavdacije (izgradnje proge), ampak iz časa rekonstrukcij. Na žalost na načrtu ni datuma, in ne vemo, ali je to predlog ali že izvedeno delo..
Najprej ovojna mapa s kilometražo... km: 271,4-272,1

Slika


...in končno smo se dokopali do načrta zasutja viadukta Pesnica...

(Bahndamm = železniški nasip)

Slika


Sedaj pa je tudi najbolj nejevernim Tomažem jasno, da je bil viadukt Pesnica zasut od mostu čez Pesnico do mostu čez cesto v Lenart!
Ugotoviti je potrebno le še datum zasutja... :-k :hmm :science
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 8900
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 28.02.2009, 13:32

Iz vrisa v kataster leta 1859 ugotavljamo, da viadukt še ni zasut...

železocestnik napisal/-a:Viadukt po tem narisu proge v kataster s stanjem z dne 12.april 1859 ŠE NI ZASUT. Je pa s popravkom z dne 31. oktober 1879 vnešena z rdečim tušem (že nakupljena) zemlja za izvedbo nasipa. Zaenkrat še nimamo datuma zasutja viadukta...


Sedaj nas zanima, kdaj je bila nakupljena zemlja pri mejaših železnice za zgraditev nasipa.
Lahko bi si to šli pogledati v zemljiško knjigo, ki je javni dokument in ima vsakdo dostop do nje.
Je pa stara zemljiška knjiga že v arhivu (mariborskih razmer ne poznam), vendar je ovira za povprečnega državljana pisava v teh knjigah. Pisano je večinoma "grdo", poleg tega pa še v gotici.
Mi se odločimo za metodo najmanjšega upora in poiščemo že zbrane dokumente na kupu...na žalost se je potrebno po te dokumente odpraviti v državni arhiv na Dunaj.
Štorijo v tem arhivu že poznate, če ste pozorno brali prispevke o pesniškem viaduktu.
Z eno besedo: pristojni referent za promet (in železnice) v arhivu je izjavil (meni), da so vse dokumente v zvezi z južno železnico, kar je "niže od Šentilja" predali slovenski državi in njenim arhivom in da si naj pogledam tam zadeve...
Nisem mu ostal dolžan in sem ga vprašal, če slučajno kaj najdem, ali bodo poslali takoj v slovenske arhive, ali bodo obdržali in potem mojim naslednikom pri obisku lepo povedali, kje se da kaj najti...
Naslednji dan sem prišel s spiskom, takoj so mi pripravili dokumente (in načrte), ki jih sedaj počasi začnem objavljati...(po kapljicah) :lol:

vir: Österreichisches Staatsarchiv:
AT-OeSt/AVA Verkehr Reg.v.EG SBG A 2.39 Pössnitz-Viadukt

Bezirk: Marburg
Marburg, am 31.mai 1860

Protocoll

Bahn-inspektion der südlichen Staat Eisenbahn zu Gratz
bereit am 31. juli 1858 von der Eisenbahn Grundeinlösung komision...
Verhandlungen wegen Einlösung der für Umstaltung des Pössnitzer-Viaduktes in einen Erdamm, und für die Regulirung des Tschernitz baches erforderlichen Grundparzellen von der Grundeinlösungs-Comision der k.k. priv. südliche Staats-lomb. venet. und ...ital. Eisenbahn Gesellschaft aufgenomen...

Vortrag
Eisenbahn Grundeinlösung komision hat bereits am 31. juli 1858 mit mehrere Grundbesitzer Leitersberg und Tragutsch wegen eimnlösung....
für die Anstaltung des Pössnitzer Viaduktes eine damm, füer Regulirung des Tschernitzbach mit sämtlichen Partheien ein gütlichen Ausgleichung erzielt

wiesen 1.klasse zu Joch 600 fl C.Mü.
2.klase 550
3. 500

acker 1.klasse 500
2. 400

oede zu Joch 20

Seit dem Tage diesen Verhandlungen ist die Südl. Staats-Eisenbahn an die k.k. priv. Südl. Staats-lomb. venrt. und centr.ital. Eisenbahn Gesellschaft übergangen

am 15. mai 1860
Besitzer der Parzellen am 31. juli 1858

I Steuergemeinde Leitersberg

Post 1 Jakob Purgay
parzelle 348, 353a und 352

Post 2 Josef (Rosalia) Wregg in Marburg
wiesen 328 a, c; 329 a,c; 330 a, 339, 333a,c; 328 d, 332, 300,
303a
Bauparzelle 4a, 4b,4c
Diese Besitzer, deren Wohn und Wirtschaft Gebaude in
unmittelbare Nähe des Viaduktes stehen....

Post 3 Josef Honerlein Marburg
wiesen, Parzelle No.304

Post 4 Richard von Gasteiger
wiesen Parz. 317, 305, 308

Post 5 Gemeinde Leitersberg
Bach Parz. 375
Bezierkstrasse 358

II. Steuergemende Freidegg

Josef (Rosalia) Wregg
wiesen p. 85 ba, 85c

III Steuergemeinde Tragutsch
Josef Pichler

Prizadeti ostanejo pri svijih sklepih iz 31. julija 1858.


Protocol Bezirksamt Marburg, 5. juli 1860
Loco Leitersberg

Protocol
komisionelen verhandlungen wegen verschüttung des Pösnitz Viaduktes und damit Verbindung Tschernitzbach regulierung.

Gegenwärtige
k.kl. priv. südl. staats. lomb....
14.juni 1860, 1860 No.720, inspektor Franz Grein beschlosene Verschüttung des Pösnitz Viaduktes und der damit regulierung des Tschernitzbaches.
Bezirkamt Erlass, 2. july 1860, Z.5852

Inspector Grein etwas abweisende Projekt 11.januar 1858 komision verhandlungen bereit 31.mai 1860 einlösung mit Parteien.

Auserung: wir können gegen das Vorliegenden Projekte bezuglich der Verschüttung des Pösnitz viaduktes und der damit in verbindung stehende Tschernitzbach Regulierung gar keine....vorbringen.

Ich, Josef Wregg für mich und meine Ehegatin Rosalia....

Wregg ima 12 klafter od viadukta vodnjak, ki ga ..."nicht verschüttet werden darf."

Priložen je načrt:

Plan für die Verschüttung des Pösnitz-Viaduktes und Regulierung des Czernitz Baches
Graz, am 14.juni 1860
Podpis: Bahn Inspector: Grein

ostali podpisi na načrtu: Josef und Rosalia Wregg
Josef Honerlein
Jakob Purgay



POTEK ZASIPANJA VIADUKTA

Bahnerhaltung Inspektion No. II Graz, Section No. IX Marburg ...

piše iz Maribora (Marburg), 13. marca 1861 na Bahn-Direktion

Pfeiler 13 - 23
an den Gewelben ist kein Trenung

Auschüttung begint bei den Stützpfeiler No. 11,12; daher der Horizontale respective die Stabilität nicht gestört werden.

Geleissetzung ist gleichmässig zwischen dem Pfeiler No. 12, 13 und No.23, 24 eingetreten, daher dem Verkehr nicht nachteilig, dann weil bei der Verlängerung der Damme ein ähnliche senkung...
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 8900
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 01.03.2009, 0:47

Vidimo, da se je po odobritvi načrtov in strinjanjem lastnikov-mejašev začela zadeva izredno hitro odvijati..
Avgusta 1860 je mariborski gradbenik Josef Holzer zgradil tire za transport gramoza za zasutje viadukta in 12.decembra 1860 je že izstavil račun (dokument bo še objavljen), tako da je bilo delo z zasipanjem, in izdelavo propusta za potok Černica končano do 13.3.1861.

Zaključno poročilo železniškega inšpektorja Grein-a o zasutju viadukta in ostalih delihje bilo izdelano 9. oktobra 1863!
Barbarpapa1
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 1635
Pridružen: 09.11.2005, 22:40
Kraj: Maribor

Re: Načrti viadukta Pesniška dolina in zasipanje viadukta

OdgovorNapisal/-a Barbarpapa1 » 20.06.2009, 21:11

Pozdrav

Ta tema je precej dolgo počivala, zato sem se odločil, da jo s špekulacijo malo "predramim". Kakorkoli, @Železocestnik je ugotovil, da je v letu 1861 pesniški viadukt bil dokončno zasipan. Od začetka smo nekako privzeli, da je zasipanje bilo nujno potrebno zaradi slabega temeljenja viadukta na lesenih pilotih, ki so pričeli trohneti po izsuševanju močvirja. Prav @železocestnikove ugotovitve so to ovrgle, saj je bil viadukt zasut še pred uzvedbo melioracijskih del v dolini Pesnice. @Železocestnik je v tej temi pravtako prvič javno priobčil originalne načrte viadukta. Ko sem si jih ogledoval, mi je "v oko padla" ena podrobnost, ki jo lahko vidimo na naslednji sliki (@Železocestnik, se opravičujem za nedogovorjeno izposojo :oops: )

Slika

In sicer lahko vidimo v segmentu tlorisa, da je po sredini viadukta vrisan en sam tir. To verjetno ni slučaj, kar na nek način potrjuje tudi zemljevid postaje Pesnica iz naslednje teme:

http://www.vlaki.info/forum/viewtopic.php?f=21&t=2340&start=135

@Železocestnik je tukaj objavil dva zemljevida in sicer iz 1846 ter 1859, ki prikazujeta, da je bila v tistih časih proga tukaj enotirna. Takrat sem omenil, da je po nekaterih informacijah proga v začetku enotirna in da je drugi tir bil dodan kasneje. Malo sem vrtal in našel kar zapisov, da je bil drugi tir od Gradca do Ljubljane dograjen leta 1866 ali po tem letu!

http://sl.wikipedia.org/wiki/Zidani_Most

Tudi Bojan Dremelj (mislim, da je to naš @bojan) isto navaja na svoji strani:

http://bojan.dremelj.info/zidani_most/

Problem pri teh zapisih je v tem, da ni navedenih zgodovinskih referenc.

Prav tako vemo, da je leta 1863 bila dograjena Koroška proga, ki je povezovala Maribor s Celovcem, hkrati pa so v Mariboru nastale centralne zeležniške delavnice, ki so skrbele za vozni park na zelo velikem teritoriju. Leto prej je bila zgrajena še proga od Zidanega Mosta proti Zagrebu. Sklepamo lahko, da je povečan obseg prometa zahteval in upravičil dograditev drugega tira.

V temi o dolini Pesnice (iz katere je bila nato izluščena tema o pesnškem viaduktu) je pogovor nanesel tudi na nedanji leseni železniški most čez Dravo v Mariboru. Tudi tega so "pregradili" v jeklenega v letu 1866! Obstaja tudi fotografija te rekonstrukcije, ki jo lahko vidite na naslednji spletni strani (nažalost je precej drobna :cry: )

http://www.revijakapital.com/mariborcan/clanki.php?idclanka=294

in pa še povezava na našo temo, kjer smo govorili o tem:

http://www.vlaki.info/forum/viewtopic.php?f=21&t=2340&start=165

Tudi tukaj smo privzeli, da je z mostom bilo nekaj narobe ter da se ni obnesel in je to bil vzrok za "rekonstrukcijo". In sedaj k hipotezi, teoriji zarote ali pa k čisto navadnemu vprašanju: Kaj če sta bila pesniški viadukt in pa mariborski leseni železniški most v času njune "predelave" še povsem zdrava in vredu, a ju je enostavno povozil čas? Lahko sta bila namenoma grajena za enotirno progo z opcijo, da se ju spremeni ob dograditvi drugega tira?

Skratka, spet odprta vprašanja. Upam, da se bomo (predvsem ob pomoči našega @Železocestnika) dokopali do odgovorov.

P.S. Upanja na fotografije pesniškega viadukta še nisem opustil. Je že res, da je Puhar odkril svoj postopek fotografije nekje okoli 1850-tega. Je pa takrat bilo v uporabi že veliko drugih postopkov, kar je demostrirala @Železocestnikova najdbafotografije (Dagerotipije) borovniškega viadukta v gradnji. Prav tako gre v primeru pesniškega vijadukta za "predikatno" gradnjo, gradnjo, ki je bila "naj"! V tem primeru najdaljša na celi Južni železnici, kar jo v danem času nastanka verjetno uvršča v sam vrh v svetovnem merilu....Upanje umre zadnje...

LP

Jože
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 8900
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Načrti viadukta Pesniška dolina in zasipanje viadukta

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 20.06.2009, 21:55

@Barbarpapa1, vse res še ni jasno in morda nikoli ne bo...
Arhivsko gradivo ni ohranjeno v celoti, tako da so kar precejšnje časovne luknje. Tudi gradivo je zelo slabo ohranjeno: ali so samo načrti ali pa samo spisi, tako da si vedno lahko nekaj po svoje predstavljaš. Pa še to se ne ve, ali je to predlog in ali se je sploh izvedlo po načrtu...
Edina možnost je za nove najdbe, če arhivsko gradivo na Dunaju še ni popolnoma obdelano s strani arhivistov in torej nezavedeno v popisih.

Barbarpapa1 napisal/-a:Pozdrav


P.S. Upanja na fotografije pesniškega viadukta še nisem opustil. Je že res, da je Puhar odkril svoj postopek fotografije nekje okoli 1850-tega. Je pa takrat bilo v uporabi že veliko drugih postopkov, kar je demostrirala @Železocestnikova najdbafotografije (Dagerotipije) borovniškega viadukta v gradnji. Prav tako gre v primeru pesniškega vijadukta za "predikatno" gradnjo, gradnjo, ki je bila "naj"! V tem primeru najdaljša na celi Južni železnici, kar jo v danem času nastanka verjetno uvršča v sam vrh v svetovnem merilu....Upanje umre zadnje...

LP

Jože



Sem premetal kar nekaj literature, pa nisem nikjer zasledil kakšne litografije...
Pesniški viadukt je bil "predikatna" zgradba in tako tudi piše v knjigah iz tistega časa...ob prvi priložnosti bom napisal, kaj so napisali o viaduktu v času, ko je bil zgrajen oz malo pozneje (leta 1856)...v knjigi je tudi kar nekaj risb, a pesniškega viadukta ni narisanega.
Mariborski most, Celje, Laško, Rimske Toplice(2x), Zidani most....
Še sreča, da imamo Jungbluta...

Upajmo, da bomo še kaj našli ali pa pravilno interpretirali [-o<
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 8900
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Načrti viadukta Pesniška dolina in zasipanje viadukta

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 22.06.2009, 20:55

Poglejmo si še en zapis o Pesniškem viaduktu...
August Mandl je napisal knjigo: "Die Staatsbahn von Wien bis Triest"(Državna železnica od Dunaja do Trsta), ki jo je izdal "Oesterreichischen Loyd in Triest" (Avstrijski Lloyd v Trstu), izšla pa je v Trstu leta 1856.

Na strani 168 piše tudi o Pesniški dolini:

"...das tiefe und breite Pösnitzthal durchschneidet. Die Schwierigkeit des Terrains, lockerer, fruchtbarer Humus, auf glattem, unreisen Thonschieser gelagert, wurde schon vor 30 Jahren zu Genüge erprobt, als die Umlegung der Commerzialstrasse vom Platsch über den Leitersberg das Dreifache der präliminirten Kosten in Anspruch nahm, für den Bahnbau wurde schon in der Nähe des Schlosses Spielfeld die grösste Vorsicht nöthig, um bei den Abgrabungen dem massenhaften Nachsitzen des Erbreichs zu begegnen, demungeachtet musste die Kirche, deren Gewölbe tiefe Risse erhielten, umgebaut werden. Gleiche Schwierigkeiten ergaben sich beim Ausheben der Einschnitte für den Tunnel St. Egyden, der obwohl nur 100kl. lang und von dem darüber befindlichen Erbreich nur um 9. kl. überhöcht, nicht vermieden werden konnte, weil sonst eine abermalige Umlegung der Triester Commerzialstrasse nöthig geworden wäre. Ganze strecken Nebengrundes und selbst ein Winzerhaus hatten hier ihren Standpunct verändert.
In geringer entfernung jenseits der Station Pesnitz zeigt sich der, das gleichnamige Thal übersetzende Viaduct, der längste der ganzen Südbahn (342 kl.), von quadernverkleidetem Ziegelbau mit 64 Bogen und der grössten Höhe von 66 Fuss. Die unzureichende Beschaffenheit des Ziegelmaterials dürfte bedeutende Abänderung an diesem sonst ausgezeichnet schönen Objecte gebieten, eine Verkürzung desselben mittelst Dämmen von beiden Bergseiten scheint die einfachste Abhilfe, volle Sicherung dürfte die Ausfüllung einiger Bogen der Mitte durch festes Mauerwerk gewähren.
Fast unmittelbar hinten dem Viaducte öffnet sich das imposante Portal des Leitersberger Tunnels..."

Torej na kratko /frajhand prevod/; za popolni prevod bo poskrbela "štajerska sekcija MRS" :wink: :lol:

"...težak teren v Pesniški dolini je pred 30 leti povzročil trikratno prekoračenje stroškov za prestavitev komercialne ceste, ki je prej potekala preko Plača /Platsch/.
Pesniški viadukt, najdaljši na "Južni železnici", je dolg 342 klafter, ima 64 lokov in najvišjo višino 66 čevljev.
Za sam viadukt pa piše, da bo potrebno naredili nekaj predelav tega sicer izredno lepega objekta in sicer skrajšati z nasipi na obeh straneh pri hribu ali pa popolnoma rešiti z zapolnitvijo nekaj lokov na polovici viadukta s tem, da se jih zazida.

Torej leta 1856 še ni bil zasut.

P.S. Cena zgoraj omenjene knjige se približuje vrednosti 1000 evrotov :roll: :beg
Barbarpapa1
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 1635
Pridružen: 09.11.2005, 22:40
Kraj: Maribor

Re: Načrti viadukta Pesniška dolina in zasipanje viadukta

OdgovorNapisal/-a Barbarpapa1 » 23.06.2009, 6:29

Pozdrav

Zanimive informacije @Železocestnik (pa ne, da si knjigo kupil....). Bi samo izluščil del besedila, tik pred tistim delom, ki si ga prevedel in sicer "Die unzureichende Beschaffenheit des Ziegelmaterials...", kar v prostem prevodu pomeni "nezadovoljiva sestava (kvaliteta) opečnega materiala". Izgleda, da je to poglavitni razlog potrebe po zasipanju viadukta.....

In še O.T. Po virih bi naj opeko za viadukt žgali v Košakih...in pubeci so ga srali....kot so ga cca. 120 let kasneje, ko so moji starši s košaškim ciglom strho pokrivali...tudi ta ni dočakal polnoletnosti in smo ga morali po 15-tih letih zamenjati.... :mrgreen:

LP

Jože

Vrni se na

Kdo je na strani

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 1 gost