Načrti viadukta Pesniška dolina in zasipanje viadukta
Objavljeno: 26.11.2008, 0:14
Tema Pesniška dolina, ki jo je "startal" @ivy in nam preko leta lepil fotke, tako da poznamo ta del Slovenije v vseh letnih časih, se približuje 10.000 ogledu. V njo smo stlačili raznorazne "podteme" in je postala za prikaz načrtov in objavo dokumentov malo nepregledna.
Je pa pomembno, da je vsak dodal zrno k celotnemu ponavanju zgodovine tega dela južne železnice. Včasih smo se tudi hecali, pa je iz heca nastala resna zadeva in novo spoznanje.
Začeli smo s ČB Jungblutovo upodobitvijo, s katero nas je seznanil @Barbarpapa1...
Počasi smo se prebili do barvne upodobitve Ferdinanda Jungbluta, najprej v slabi resoluciji, potem ba v vedno boljši, vendar si nismo upali skenirati iz knjige, ker premalo poznamo avtorske pravice.
Nazadnje je našel @ivy veliko reprodukcijo v kulturnem domu Pesnica in sem jo izrezal "iz okvirja"...da vidimo viadukt v polni veličini...
(@ivy je v akciji za še boljšo resolucijo fotke, tako bi jo lahko razširili čez celo stran. Akvarel je v privatni lasti v Avstriji)
Poglejmo si današnje stanje proge na mestu nekdanjega viadukta, ki jo je posnel @ivy s hribčka, s katerega je Jungblut pred 150-timi leti slikal akvarel...
(viadukt se je začel pri mostu čez Pesnico...tam kjer je lokomotiva na akvarelu, na fotografiji pa je to most v sredini fotografije. Prvi most na desni strani fotografije je most čez Cirknico, ki ni bil del viadukta. Nasip med mostom čez Cirknico in mostom čez Pesnico je bil zgrajen že takoj pri izgradnji proge Gradec-Maribor.)
V vsem tem času smo zbirali podatke o viaduktu po vseh možnih knjigah, vendar se nam je dogajalo, da so si bili podatki velikokrat nasprotujoči. V takšnih primerih nam ne preostane nič drugega, da se obrnemo na vire, to pa so razni dopisi, načrti, opisi v časopisih ali knjigah iz časa, ko se je kaj dogajalo. Za takšne akcije pa moraš imeti čas, voljo in nekaj malega tudi znanja. Vsega pa nam po malem primanjkuje...
Marsikaj pa se da najti po principu minimalnega napora...potrebno je poiskati ljudi, ki imajo izkušnje in so pripravljeni pomagati z nasveti, ali pa kar z gradivom ali pa vsaj svetovati, kje iskati. Imeli smo srečo, nekaj smo zvedeli v Arhivu SŽ, nekaj v Železniškem muzeju, nekaj pri slovenskih strokovnjakih za zgodovino železnic...vsem se zahvaljujem za podatke, naštevanje tukaj bi bilo predolgo, se opravičujem...
Tako sem verjetno na novo odkril načrte za Borovniški viadukt in pri objavi se je takoj oglasil @ivy...
Končno mi je uspelo povsod nekaj najti, vendar iz državnega arhiva na Dunaju nimam načrtov, ker je potrebno naročiti skeniranje načrtov. Ne dovolijo več fotografiranja in fotokopiranja.
Pomagati si moramo torej z "domačimi" viri, ki pa so opravili že kar dolgo pot, kar nekajkrat so se selili preko meja...
Vendar pride ta zgodba o virih na vrsto kasneje...
Najprej si poglejmo fotke originalnih načrtov v času kolavdacije, takoj po izvršeni gradnji viadukta. Načrti na žalost niso datirani, tako da si bo potrebno podatke o gradnji in kolavdaciji še pridobit...
Zaenkrat prepišimo čas gradnje iz dosedanjih "ugotovitev":
Jože Jenko je zapisal v članku Igradnja prvih železniških prog v Sloveniji, da so pričeli z gradnjo viadukta pomladi 1844 in končali gradnjo novembra 1845, preizkus z lokomotivo pa je bil 2. maja 1846.
Načrte objavljam "po vrsti, tako kot so hiše v Trsti", torej v smeri od Gradca do Maribora, saj je takrat potekalo kilometriranje od Dunaja oziroma točneje od Južnega kolodvora na Dunaju.
Na žalost načrti niso kolorirani in niso tako lepo izdelani kot za viadukt Borovnica...
Najprej si še poglejmo vzdolžni profil proge, da bomo lahko potem določili, kje se začne in kje konča s primerjavo načrtov vzdolžnega profila in načrtov viadukta...
Vzpon proge na desni strani je v smeri Maribora.
Prikažimo še načrt mostu čez potok Cirknica, ki ni del viadukta, da nas ta most ne bo motil pri nadaljnem raziskovanju...
ovojna mapa za načrt mostu čez Cirknico na km 271,2 do 271,5
Načrt mostu čez Cirknico...
Še povečan vzdolžni prerez, da vidimo gradbene materiale in pilote...
Vidi se, da so stebri zgrajeni iz kamna in samo "obloženi" z opeko.
Še malo povečana preseka skozi stebre in obok...
Temu mostu sledi v smeri Maribora nasip, potem pa most čez Pesnico,ki je sestavni del viadukta in je zato prvi steber mostu čez Pesnico označen s številko 1.
Je pa pomembno, da je vsak dodal zrno k celotnemu ponavanju zgodovine tega dela južne železnice. Včasih smo se tudi hecali, pa je iz heca nastala resna zadeva in novo spoznanje.
Začeli smo s ČB Jungblutovo upodobitvijo, s katero nas je seznanil @Barbarpapa1...
Barbarpapa1 napisal/-a:Pozdrav
Hvala za slike! Moram pa napisati, da je tisiti doooolg železniški nasip nekoč bil viadukt. Najdaljši na Južni železnici. Zanimivo je, da fotografij tega viadukta na internetu ni najti (vsaj jaz ji poskušam najti zadnjih sedem let... ). Vse, kar sem do sedaj izbrskal, je grafika, ki prikazuje omenjeno gradnjo nekje okoli otvoritve 1846.
Zatorej naprošam vsakega, ki bi kaj več vedel o usodi omenjenga viadukta, naj to tukaj napiše....
LP
Jože
Počasi smo se prebili do barvne upodobitve Ferdinanda Jungbluta, najprej v slabi resoluciji, potem ba v vedno boljši, vendar si nismo upali skenirati iz knjige, ker premalo poznamo avtorske pravice.
Nazadnje je našel @ivy veliko reprodukcijo v kulturnem domu Pesnica in sem jo izrezal "iz okvirja"...da vidimo viadukt v polni veličini...
(@ivy je v akciji za še boljšo resolucijo fotke, tako bi jo lahko razširili čez celo stran. Akvarel je v privatni lasti v Avstriji)
Poglejmo si današnje stanje proge na mestu nekdanjega viadukta, ki jo je posnel @ivy s hribčka, s katerega je Jungblut pred 150-timi leti slikal akvarel...
(viadukt se je začel pri mostu čez Pesnico...tam kjer je lokomotiva na akvarelu, na fotografiji pa je to most v sredini fotografije. Prvi most na desni strani fotografije je most čez Cirknico, ki ni bil del viadukta. Nasip med mostom čez Cirknico in mostom čez Pesnico je bil zgrajen že takoj pri izgradnji proge Gradec-Maribor.)
V vsem tem času smo zbirali podatke o viaduktu po vseh možnih knjigah, vendar se nam je dogajalo, da so si bili podatki velikokrat nasprotujoči. V takšnih primerih nam ne preostane nič drugega, da se obrnemo na vire, to pa so razni dopisi, načrti, opisi v časopisih ali knjigah iz časa, ko se je kaj dogajalo. Za takšne akcije pa moraš imeti čas, voljo in nekaj malega tudi znanja. Vsega pa nam po malem primanjkuje...
Marsikaj pa se da najti po principu minimalnega napora...potrebno je poiskati ljudi, ki imajo izkušnje in so pripravljeni pomagati z nasveti, ali pa kar z gradivom ali pa vsaj svetovati, kje iskati. Imeli smo srečo, nekaj smo zvedeli v Arhivu SŽ, nekaj v Železniškem muzeju, nekaj pri slovenskih strokovnjakih za zgodovino železnic...vsem se zahvaljujem za podatke, naštevanje tukaj bi bilo predolgo, se opravičujem...
Tako sem verjetno na novo odkril načrte za Borovniški viadukt in pri objavi se je takoj oglasil @ivy...
Imel sem opravek na Dunaju, pa sem si rekel, dajmo pogledati še za načrte viadukta Pesniška dolina...pa sem stopil do državnega arhiva. Zgodbo sem opisal že v drugi temi, tako da je tukaj ne bi ponavljal. Potrudil sem se poiskati načrte tudi v Železniškem muzeju v Ljubljani in Arhivu Slovenije.ivy napisal/-a:
Čudovite risbe, oziroma načrti
Zanimivo, koliko slikovnega gradiva obstaja za Borovniški viadukt, ki je bil zgrajen le par let razlike, kot pa Pesniški viadukt za katerega obstaja samo ena grafika
Končno mi je uspelo povsod nekaj najti, vendar iz državnega arhiva na Dunaju nimam načrtov, ker je potrebno naročiti skeniranje načrtov. Ne dovolijo več fotografiranja in fotokopiranja.
Pomagati si moramo torej z "domačimi" viri, ki pa so opravili že kar dolgo pot, kar nekajkrat so se selili preko meja...
Vendar pride ta zgodba o virih na vrsto kasneje...
Najprej si poglejmo fotke originalnih načrtov v času kolavdacije, takoj po izvršeni gradnji viadukta. Načrti na žalost niso datirani, tako da si bo potrebno podatke o gradnji in kolavdaciji še pridobit...
Zaenkrat prepišimo čas gradnje iz dosedanjih "ugotovitev":
Jože Jenko je zapisal v članku Igradnja prvih železniških prog v Sloveniji, da so pričeli z gradnjo viadukta pomladi 1844 in končali gradnjo novembra 1845, preizkus z lokomotivo pa je bil 2. maja 1846.
Načrte objavljam "po vrsti, tako kot so hiše v Trsti", torej v smeri od Gradca do Maribora, saj je takrat potekalo kilometriranje od Dunaja oziroma točneje od Južnega kolodvora na Dunaju.
Na žalost načrti niso kolorirani in niso tako lepo izdelani kot za viadukt Borovnica...
Najprej si še poglejmo vzdolžni profil proge, da bomo lahko potem določili, kje se začne in kje konča s primerjavo načrtov vzdolžnega profila in načrtov viadukta...
Vzpon proge na desni strani je v smeri Maribora.
Prikažimo še načrt mostu čez potok Cirknica, ki ni del viadukta, da nas ta most ne bo motil pri nadaljnem raziskovanju...
ovojna mapa za načrt mostu čez Cirknico na km 271,2 do 271,5
Načrt mostu čez Cirknico...
Še povečan vzdolžni prerez, da vidimo gradbene materiale in pilote...
Vidi se, da so stebri zgrajeni iz kamna in samo "obloženi" z opeko.
Še malo povečana preseka skozi stebre in obok...
Temu mostu sledi v smeri Maribora nasip, potem pa most čez Pesnico,ki je sestavni del viadukta in je zato prvi steber mostu čez Pesnico označen s številko 1.