SEDAMDESETGODIŠNJICA PRVE HRVATSKE ŽELJEZNICE ZIDANI MOST - ZAGREB - SISAK 1 X 1862 - 1 X 1932
Članek je napisal inž. Stjepan Szavits-Nossan iz Zagreba, izšel pa je v časopisu "Tehnički list", v podnaslovu: Organ udruženja Jugoslovenskih inženjera i arhitekta in sicer v številki 3 in 4, 28. februar 1934, 16. leto izdaje.
"Udruženje ..." je imelo sedež v Beogradu in filijale v Zagrebu in Ljubljani.
"Tehnički list" je izhajal v letniku 1934 vsak mesec ena dvojna številka.
Naslov vsake dvojne številke je bil napisan en mesec v latinici, en mesec v cirilici. Članki so bili v cirilici in latinici, nekateri tudi v slovenščini.
Članek se začne takole (frajhand prevod ŽC)
" Dne 1. oktobra 1932 je preteklo 70 let, odkar je bila predana prometu proga Zidani Most-Zagreb-Sisek, "prvi željeznički spoj grada Zagreba i Hrvatske sa komunikacionom mrežom evropskog kontinenta" (povdaril ŽC).
Prve študije o gradnji železniških prog na Hrvaškem so se naredile v začetku tridesetih let prejšnjega stoletja (t.j. 19. stoletja,op.:ŽC).
Tako se je že leta 1836 proučevala možnost železniške povezave Dunaja s Trstom in to preko Dunajskega Novega Mesta, Soprona (na Madžarskem), Čakovca, Varaždina, Zagreba, Brežic, Novega Mesta in Ljubljane.
Istočasno je sprejel Madžarsko-hrvatski sabor v Bratislavi /nem.: Pressburg/staro slovaško: Prešporok/ madž.:Poszony/ hrv,: Požun/ z zakonskim členom XXV iz leta 1836 program o gradnjiglavnih železniških prog na Madžarskem in Hrvaški."
OPOMBA ŽC:
Bratislava je bila glavno mesto Madžarske od leta 1536, ko so se morali madžarski kralji umakniti pred Turki iz Budima. Šele leta 1723 se je uprava madžarskega dela monarhije vrnila v Pešto. Od leta 1873 je postala Budimpešta glavno mesto ogrskega dela Avsto-ogrske monarhije.
(vir: wikipedija)
"Ko se je okoli leta 1840 pričelo z gradnjo velike proge od Dunaja do Trsta, so se tudi na Hrvaškem pojavile težnje, da se hrvaška mesta Sisek in Karlovac preko Zagreba povežejo s postajo Zidani most. Tako je sredi štiridesetih let dal konzorcij trasirati progo proti Zidanemu Mostu in je v prošnji, naslovljeni na bana Jelačića leta 1850 zagovarjal na tej progi
vleko s konji
(smeškote dodal ŽC)V štiridesetih in petdesetih letih so se gospodarski krogi na Madžarskem in Hrvaški posebej zavzemali za gradnjo proge od Pešte preko Zagreba na morje kot tudi za izgradnjo velike "jadranske proge" od Zemuna (mesto nasproti Beograda, takrat v rokah Avsto-ogrske monarhije, op. ŽC) in Vukovarja preko Siska, Zagreba in Karlovca proti Reki oz. Senju.
Skupni Madžarsko-hrvatski sabor je leta 1848 z zakonskim členom XXX sprejel odlok o gradnji železniške proge od Karlovca do Reke. Vendar so dogodki v letih 1848/49 in njihove posledice spremenile pogoje in ta odlok se ni ostvaril.
Kljub prevratu pa je gradnja proge Dunaj-Trst nemoteno potekala. Posamezni odseki te važne proge so bili predani v promet po tem vrstnem redu:
Dunaj-Dunajsko Novo Mesto /Wien-Wiener Neustadt/: 20. junij 1841
Dunajsko Novo Mesto-Gloggnitz : 5. maj 1842
Mürzzuschlag- Graz /Gradec/ :21.oktober 1844
Graz-Maribor-Celje : 2. junij 1846
Celje-Zidani Most-Ljubljana : 16.avgust 1849
Gloggnitz-Semmering-Mürzzuschlag : 17. julij 1854
Ljubljana - Trst : 27. julij 1857
Potem, ko je bila zgrajena proga do Ljubljane, je izdalo Državno ministrstvo na Dunaju leta 1851 odlok Generalni direkciji za gradnjo železnic, da prične s trasiranjem proge od Zidanega mosta proti Zagrebu in Sisku.
Dela pri trasiranju so se začela po raznih pripravah leta 1852, gradbena dela pa leta 1855 od Zidanega Mosta po dolini Save proti Zagrebu. Ker so nastale med Zidanim Mostom in Radečami velike težave zaradi terena in tudi zaradi poslabšanja državnih financ, so gradbena dela napredovala počasi.
Spodnji ustroj proge je bil končan leta 1858 samo do Brestanice /Rajhenburg/, stroški pa so znašali 2,5 milijona goldinarjev /forintov/.
Istočasno se je odločilo dunajsko ministrstvo, da južne železnice proda privatnemu konzorciju. Septembra 1858 je bil podpisan kupoprodajni dogovor z na novo osnovano firmo "Cesarsko kraljeva priviligirana družba južnih državnih, lombardijsko-beneških in centralnoitalijanskih železnic" s sodelovanjem francoskih, angleških in dunajskih bančnih hiš.
Družba je glede na novo politično stanje (izguba ozemlja oz vojne, op.ŽC) že naslednje leto spremenila naziv v: "Cesarsko kraljeva priviligirana družba južnih železnic", obvezala pa se je dokončati že začeto progo Zidani Most - Zagreb -Sisek do leta 1861 in Zagreb - Karlovac do leta 1862.
Vendar družba ni pokazala posebnega interesa za nadaljevanje gradnje "hrvatske železnice" (povdarjeno: ŽC), pa je šele po nekajkratnih intervencijah leta 1860 začelo s trasiranje od Brestanice preko Zagreba do Siska in z razpisom javne licitacije za gradbena dela spodnjega ustroja od Brestanice do Siska ter postajnih zgradb na postajah Sevnica, Brestanica, Videm-Krško, Brežice, Zaprešić, Zagreb, Velika Gorica, Lekenik in Sisek.
Glavno upravo gradnje je vodil gradbeni direktor "Južne železnice", znameniti inženir Karl von Etzel (1813-1865). Vodilni inženir sekcije Zidani Most- Zagreb s sedežem v Brežicah, je bil Ahil Thommen (1831-1893), kasnejši znameniti železniški strokovnjak, ki je leta 1868/69 osebno obhodil teren od Karlovca do Reke /Rijeke/ in prvi odredil generalno traso proge od Karlovca do Reke, ki so jo zgradili v letih od 1869 do 1873.
Šef sekcije Zagreb-Sisek s sedežem v Zagrebu je bil inženir Fackh, ki je kasneje sodeloval pri gradnji proge Zagreb-Karlovac in tudi pri drugih študijah železnic na Hrvaškem.
Se nadaljuje
ne kvarite oči...
