70-letnica "prve hrvaške železnice" Zidani Most-ZG

[železocestnik]

Ja, to pa so priprave na tretje življenjsko obdobje

[železocestnik]

V uvodnem članku:

SEDAMDESETGODIŠNJICA PRVE HRVATSKE ŽELJEZNICE ZIDANI MOST - ZAGREB - SISAK (1862 - 1932)

Članek je napisal inž. Stjepan Szavits-Nossan iz Zagreba, izšel pa je v časopisu "Tehnički list", v podnaslovu: Organ udruženja Jugoslovenskih inženjera i arhitekta in sicer v številki 3 in 4, 28. februar 1934, 16. leto izdaje.

piše tudi to:



Čas vožnje smo že "razčistili", sedaj si poglejmo še ta drugi del o "izletniških" vlakih...

Za "izletniški vlak" z dne 19. oktobra 1862 izvemo iz knjige Bernard Stulli:Prijedlozi i projekti željezničkih pruga u Hrvatskoj 1825-1863...

""Mehrere Eisenbahnfreunde" priredili su 19.X. pučku zabavu radnicima u Sisku. Da bi i zagrebačka publika mogla prisustovati, organizirao je graditelj G. Pongratz posebni "Lusttrain" iz Zagreba. Upućen je konfident među tu publiku. Izvestio je , da iz Zagreba nije pošlo više od 60 osoba. Među njima su bili: predsjednik Banskog stola Klobučarić; predsjednik Županijskog stola Novak; zagrebački veliki župan I. Kukuljević, te predstavnik Varaždinske županije Pisačić. U Sisku je bilo dosta radnika i seljaka. Svirala je glazba 2. banske krajiške regimente. Zabava je prošla mirno, te nema političkih primjedbi."


Zanimivo bi bilo izvedeti kaj več o "izletniškem vlaku" iz Zagreba v Trst v trajanju od 27 do 30. junija 1863

[železocestnik]

Če se vrnemo na načrte...

Nisem bil dovolj pozoren

Na načrtu, ki ima na hrbtni strani zapis povezanega dokumenta iz leta 1851 je na načrtu zapisan čas trasiranja in niveliranja trase od hrvaške meje do Zageba: od 8.februarja do 26. februarja 1851



še povečava...

[železocestnik]

Vrnimo se k mostu preko Save pri Zagrebu...

Bilo je mnogo idej...

Recimo, najprej......kamniti most


Datum: X.1851


situacija...




povečava:







kamniti most: steinen Eisenbahn Brücke über die Save bei Agram...






povečava:





Detajli kamnitega mostu...




povečava:




druge sledijo....

[željko halambek]

Vrnimo se k mostu preko Save pri Zagrebu...
Bilo je mnogo idej...
Recimo, najprej......kamniti most
Datum: X.1851

Ta konstrukcija me spominja na nekakšno podaljšano verzijo mostu čez Savinju v Zidanem mostu.

V tistih časih so gradili l mostove od lesa ali pa od kamena in opeke.
Zanimivo bi bilo izvedeti kdaj so se začeli prvikrat uporabljati mostove jeklene konstrukcije v svetu in v stari Austriji.

Prvi litoželezni most na svetu je bil most čez reko Severn
(Velika Britanija). Gradili so ga od 1776-1781 leta.
http://en.wikipedia.org/wiki/File:Ironbridge_6.jpg

[železocestnik]

konkurenčni predlog zgornjemu kamnitemu mosti je bil leseni most (enotirni)...

Torej ideja št. 2: oktobra 1851:...holzene Eisenbahn Brücke über die Save bei Agram




povečava...

http://www.shrani.si/?b/kF/2EHaUPt/1/img9364a.jpg


Detajli...




povečava...

http://www.shrani.si/?1b/C7/49BTetiX/1/img9365a.jpg

[železocestnik]

Lovimo zamik za temo na željeznice.net....

...in seveda tudi oglede

Imamo pa tukaj eno prednost: ne delam več napak (razen tistih povezanih z nočnim delom )


Po načrtih iz oktobra leta 1851 se ni nič zgradilo. Načrti so romali v predale...

Sedaj smo v letu 1853. Novi načrti z datumom 31.III.1853.

Nova ideja št.3

Skupni cestni in železniški most po ameriškem sistemu Howe

Ja, saj vemo, da so Ghego poslali na strokovno izpopolnjevanje v Ameriko. Pa je moral pač pokazati, kaj se je tam naučil...
Koliko inženirjev pa danes pošljejo na izpopolnjevanje v Ameriko v SLO? No, vsaj pokazati jim potem ni nič potrebno

Most sistema Howe izgleda nekako takole...




Seveda ga vsi poznamo iz risbe mariborskega mostu na Dravi...



(to je malo slabša resolucija...na tisto sliko, ki jo bo "zrihtal" @ivy še čakamo, bo pa drugačna kot tale...)


Ta pregledni plan smo verjetno že videli...ampak v slabši resoluciji




povečava...

http://www.shrani.si/?2N/37/2lKCFyyQ/1/img9362a.jpg


Verjetno tudi to situacijo: pozor! vidi se, da je skupen cestni in železniški most...




povečava...

http://www.shrani.si/?17/a2/3rUKaU3v/1/img9363a.jpg


No, sedaj pa smo se le prebili do načrta za skupni most po sistemu Howe...




povečava...

http://www.shrani.si/?2M/3r/4rgMcBW6/1/img9374a.jpg



...in še alternativna rešitev....okence, odpri se





povečava...

http://www.shrani.si/?2r/Fj/2SroSOM8/1/img9375a.jpg


Tudi fasado mostu smo že videli, vendar ne v tako dobri resoluciji





Tako dobra resolucija, da si lahko privoščimo povečavo in si ogledamo Ghegov podpis in datum...




Sedaj vemo, da sta bila dva portala predvidena za tira in dva za cesto...

[železocestnik]

Sedaj pa k gradbenemu delu "lesenega" mostu po sistemu Howe...

Najprej podporni stebri v reki...




povečava...

http://www.shrani.si/?1U/bm/3BeEt3hF/1/img9370a.jpg


Zajezitev za izdelavo podpornega stebra...




povečava...

http://www.shrani.si/?2k/LU/45kyZfzN/1/img9369a.jpg


Podporni steber na bregu reke...




povečava...

http://www.shrani.si/?1U/MZ/3ywFSepC/1/img9373a.jpg



Sedaj pa smo se prebili do konstrukcije lesenega mostu po sistemu Howe...

Takih načrtov ni veliko na spletu...

Še načrtov mariborskega mostu po sistemu Howe ni moč najti





povečava...

http://www.shrani.si/?2b/ny/2Y9VAd1z/1/img9371a.jpg



Da pa si lahko zgradil most po Howe sistemu, je bilo potrebno postaviti pomožni oder...

Na načrtu piše: Untergerüstung zur Herstellung der amerikanischen Holzkonstruktion





povečava...

http://www.shrani.si/?43/yW/4zkaj90J/1/img9376a.jpg

[železocestnik]

Lovimo zamudo...

Na razpolago je še nekaj gradbenih načrtov iz leta 1853...

Zajezitev za postavitev desnobrežnega podpornega stebra...




povečava...

http://www.shrani.si/?2G/ER/olozDfC/1/img9227.jpg


Zajezitev levobrežnega podpornega stebra...




povečava...

http://www.shrani.si/?L/3B/4GoblHa9/1/img9234.jpg


Pot okoli stebra...




povečava...

http://www.shrani.si/t/1P/aR/1fIcbId0/1/img9237.jpg


Detajl za izkop temelja...




povečava...

http://www.shrani.si/?1K/MJ/2HnmFGVI/1/img9232.jpg


Glava podpornih stebrov v reki...




povečava...

http://www.shrani.si/?3b/hd/4PK9ZIgO/1/img9233.jpg

[železocestnik]

Prehitevamo

Sedaj pa samo še nekaj načrtov kovinskih delov za "leseni" most konstrukcije Howe...

Takšnih detajlnih načrtov ne najdeš nikjer na internetu

Obstaja nevarnost, da bi glede na to, da so sedaj vsi načrti na razpolago, tak most zgradili


Kovinski deli: povezava nosilcev




povečava...




Kovinski deli: pritrditev vezi




povečava...




Tako, načrtov ni več!

Sedaj pa samo še teorija

Vemo namreč, da je Ghega napisal po vrnitvi iz študijskega potovanja v Ameriko knjigo:

C. Ritter v. Ghega: “Über den nordamerikanischen Brückenbau und Berechnung des Tragvermögens der Howe`schen Brücken“, Kaulfuss Witwe, Prandel u. Compagnie, Wien 1845

[železocestnik]

Vsi vemo, da je bil v Mariboru preko Drave zgrajen "leseni" most po ameriškem sistemu "Howe" leta 1846.

Že leta 1866 pa ga je zamenjal nov kovinski most.

Fotografija iz knjižice Mladen Bogić: Pregled razvoja železniškega omrežja v Sloveniji in okolici, Tiri in čas, Ljubljana 1998

Se zahvaljujem prof. Bogiću, da je dovolil objavo na forumu.




Kaj je bilo narobe s prvim mostom zaenkrat še ne vemo zatrdno, je pa več možnosti...

...morda jih bomo zvedeli še danes



Pa si poglejmo, kaj so pisali strokovnjaki za lesene mostove leta 1867 in 1875.

Leta 1867 je gradbeni direktor Južne železnice W. Pressel izdal načrte in navodila za gradnjo lesenih mostov, zraven pa je pripisal nekaj zanimivosti.

Na primer:
Stroški gradnje in vzdrževanja takšnih mostov so v primerjavi s kamnitimi in železnimi polovični oz. celo v nekaterih primerih četrtina.
Poleg tega omogočajo hitro izgradnjo. Primer: leseni most v Mariboru je bil zgrajen v 13 mesecih.
Omogočajo tudi, da lahko kasneje predelaš most.

Leta 1875 pa je imel inženir Ernest Pontzen predavanje o lesenih mostovih, kjer je tudi podal misel, da na mestih, kjer bi bili primernejši leseni mostovi, gradijo železne zato, da podpirajo železarsko industrijo, ki je v težavah. To pomeni podražitev izgradnje železnic...

Ko govori o vzdrževanju lesenih mostov, navaja tudi most o sistemu "Howe" preko Save pri Poganku na progi Dunaj-Trst.
Ta most je bil zgrajen iz macesnovega lesa leta 1849, ima tri polja, razpon vsakega je okoli 57 m in obstaja še danes (t.j. leta 1875).
Večina lesa je še v dobrem stanju in se ocenjuje kot varen, kjub temu, da je ta proga ena izmed najbolj obremenjenih.
Seveda je bilo potrebno pregledovati stanje mostu in slabše lesene dele zamenjavati brez ovir za obratovanje proge.

Tudi most preko Ljubljanice na isti progi, ki je postavljen med Ljubljano in Borovnico po sistemu "Howe" je po osmih letih kazal zadovoljivo stanje.

Seveda je zelo pomembna kvaliteta macesnovega lesa, sicer lahko les propade po 5 do 6 letih.


Sedaj pa pride na vrsto za nas najpomembnejši del: diskusija

Zamislite si dandanes d i s k u s i j o kjerkoli na kakšnih strokovnih seminarjih, kongresih itd.

Vsi so tiho, da lahko gredo domov oz. kamorkoli so namenjeni.
Sicer pa jim lahko celo škodi, če rečejo kaj takega, kar ne misli šef

Torej: diskusija 6. novembra 1875
Kje: na Dunaju


se nadaljuje...

[Tono]

Evo, ŽC nas je nakurblal in odšel spat. Mi pa naj čakamo na novo objavo

[železocestnik]

Če se spomnite, je ta tema v začetku lanskega leta s 500 ogledi.
Potem sem se skoncentriral na progo Dunaj-Trst in nisem imel volje nadaljevati teme o železnici Zidani Most-Sisek.

Letos sem MMG naletel na nekaj načrtov s področja Hrvaške in jih tudi objavil na forumu željeznice.net (predvsem konjske železnice...).
Potem pa sem še našel nekaj načrtov s proge Zidani Most-Sisek in jih začel objavljati paralelno tukaj in na forumu željeznice.net, kjer pa v začetku ni bilo nobenega zanimanja in sem hotel temo zopet opustiti, ker mi porablja preveč časa.
Potem se je stanje s številom ogledov spremenilo (morda je kdo naštimal kakšen avtomatski dajalnik ogledov ) in se sedaj približujemo 5000 ogledom, kar je za zgodovinsko temo na forumu željeznice.net ogromno.

Tudi z ogledom na vlaki.info sem zadovoljen, saj se z 3200 ogledi kar dobro držimo

Imam še kar nekaj informacij o tej progi, tako da jo bomo "spravili" tudi tukaj do 5000 ogledov, potem bomo pa videli...


Ja, ja, seveda tudi s takimi prijemi

[Dolfe]

Hmm, direktna primerjava s hrvaškim forumom ni ravno na mestu.

Hitra statistika pravi:

1. http://www.zeljeznice.net
št. članov - 2769
št. strani teme - 13
št. ogledov -5017

2. http://www.vlaki.info.net
št. članov - 1081
št. strani teme - 4
št. ogledov -3268

Vsekakor, bodočnost obstoja imaš precej bolje zagotovljeno na http://www.vlaki.info

lp
Dolfe

[železocestnik]

Ja. število članov na spisku je puhla zadeva...
O tem smo že govorili. Ogromno je takih, ki so se registrirali in to je bila njihova zadnja povezava z vlaki.info
Isto je na željeznice.net
Drugi so tisti, ki so napisali eno pripombo in jih tudi ni bilo nikoli več na spregled (velja za oba foruma)

Ostali pa nabijamo oglede tudi po večkrat na dan isto temo

Eden od kazalnikov "velikosti" foruma je število članov foruma, ki obiščejo forum v 24 urah: željeznice.net imajo ta podatek okoli 300 članov (velja za včeraj). Vendar pa to ni kazalnik kvalitete foruma, saj je potrebno kaj kvalitetnega napisati, da je forum "dober"...

Ugotavljam, da sem s tem, ko sem šel objavljati to temo na forum željeznice.net, profitiral, saj sem se dokopal do neke dodatne literature, ki je prej nisem poznal in prišel do kolegov v HDA (Hrvatski državni arhiv), ki se tudi ukvarjajo z zgodovino železnic. Zavedati se je potrebno, da je bil po WW I razvoj (za Slovenijo verjetno zastoj) pod skupno upravo (v Beogradu).

Kolateralni dobitek pa je bil zame, da sem našel pri iskanju gradiva v Arhivskem vijesniku en članek o zgodovini papirnice pri Zagrebu z novo odkritimi vodnimi znaki. Danes sem poklical 82-letno gospo Tatjano Puškadija Ribkin, ki je napisala članek leta 1994. Čestital sem ji za odličen članek, ona pa me je seznanila z nekaj podrobnostmi, kje se še da kaj najti o tej papirnici. Pokrivam namreč celotno zgodovino papirnic bivše Avstro-ogrske monarhije (približno 500 papirnic z ročno izdelavo papirja).


Število strani teme?
He, he...administratorje in moderatorje smo prepričali, da posti senatorjev foruma (modri: 60+) v nobenem primeru niso OT