70-letnica "prve hrvaške železnice" Zidani Most-ZG

[železocestnik]

Siniša Lajnert, zaposlen v HDA (Hrvatski državni arhiv) je razširil svojo diplomsko nalogo na Filozofski fakulteti v Zagrebu na oddelku za informacijske znanosti in sicer na področju arhivistike:
Povijesni pregled organizacije željeznica u Hrvatskoj do 1945.

...in jo objavil v knjigi:

Siniša Lajnert: Ustroj željeznica u Hrvatskoj od Austro-Ugarske do danas, Zagreb 2004
Založnik : HŽ-Hrvatske željeznice d.o.o.Zagreb,Mihanovićeva 12

Seveda je Siniša Lajnert do sedaj že opravil doktorat in objavil že kar nekaj del s področja zgodovine železnic na Hrvaškem (med drugim tudi zgodovino Pionirske železnice...).

Velikodušno mi je dovolil, da lahko objavim njegove prepise iz Narodnih novin, časopisa, ki je izhajal v Zagrebu in so povezane z otvoritvijo železniške proge Zidani Most - Sisek...


Narodne novine br.39 od 14. kolovoza 1862., Zagreb (14.VIII.1862)

“Iz posve pouzdana izvora doznajemo, da će se pokusne vožnje na želieznici izmedju Zidanoga mosta i Siska idućega mieseca rujna poćeti, i želeiznica ista na 4. listopada obćinstvu otvoriti.”


Narodne novine br. 48 od 26. kolovoza 1862., Zagreb (26.VIII.1862)

“Zagreb.... iz zapisnika siednice zastupničtva slob. i kralj. glavnog grada Zagreba, deržane dne 16. kolovoza t. g. (1862.).
…3. Za uredjenje svečanosti prigodom predstojećega otvorenja željeznice imenuje se pod predsjedničtvom g. gradskog načelnika odbor, sastojeći iz gg. Arešića, Egersdorfera, Pongraca, dra. Šuhaja i gradskoga miernika Grahora.”



Narodne novine br. 52 od 1. rujna 1862., Zagreb (1.IX.1862)

“ - Sinoć je iz Zidanoga - mosta ovamo stigo verhovni nadziratelj želieznicah, te se danas derži pokušna vožnja po željezničkoj prugi odovdie do Siska.”



Narodne novine br. 75 od 29. rujna 1862., Zagreb (29.IX.1862)

“Družtvo južnih želieznicah javilo je u “Wiener Zeitungu” da će se naša želieznica otvoriti 1. listopada t.g. javnoj porabi.”



Narodne novine br.76 od 30. rujna 1862., Zagreb (30.IX.1862)

“ - Ciena vožnje na željeznici je sliedeća: od Zagreba u Sisak na 1. redu: 3 stot. 2 novč., na 2. redu. 2 stot. 27 novč., na 3. redu: 1 stot. 51 novč; daljina je 7 miljah. Od Zagreba u Zidani most na 1. redu: 4 stot. 32 novč., na 2. redu: 3 stot. 24 novč., na 3. redu: 2 stot. 16 novč; daljina je 10 miljah.”



Narodne novine br. 77 od 1. listopada 1862., Zagreb (1.X.1862)

“Sila svieta sgernula se na kolodvoru, a još više na južnom šetalištu, odakle je onamo toli krasan vidik, i ti svi niekom napetosti očekuju pervi željeznički vlak (train), kojim se otvara naša željno izgledana željeznica. Bez svake ine svečanosti došao je i odmah će u Sisak. Ako za ništa drugo, mi se ovoj željezničkoj prugi zato radujemo, što ćemo biti u berzoj svezi s inim glavnim miestima. Milo je čovieku, kad čuje, da je jučer ravnatelj željeznice došao iz Siska u Zagreb u tri četverta sata provalivši daljinu od 7 miljah ; a Zagrebčani moći će u jutro još kod kuće svoju kavu piti pa će u Beču u 9 satih većerati. Koliko opažamo, svietinja je nezadovoljna, što nije makar grad, kad družtvo nehtiede, priredio kakovu svečanost za otvorenje perve hervatske željeznice.”




Narodne novine br. 78 od 2. listopada 1862., Zagreb (2.X.1862)

“Zagreb. Sinoć u 7 i četvert satih prispie pervi put parovoz iz Zidanoga mosta.
Velika sila svieta bijaše se sakupila u našem kolodvoru, da bude sviedok pervoga koračaja, koj nas željeznom vezom sa ostalim svietom spaja. Al kad tamo, nemalo se začudismo, jer sve to vervi i terči u krasnoj jesenskoj tmici, koju je blied miesec kadkada iznad razterganih oblakah reko bi niekako turobno osvietljavao. “Zar tu neima jošte ni lampah?” pita jedan drugoga. Dakako, da ima, samo da neima jošte ni ulja ni fotogena. A to je dakle što drugo!
Parovoz se približi; ognjenim svojim očima gleda ponosito nesterpljiva poniešto i nezadovoljna lica-sve ide, da vidi, je-li bi moguće bilo opaziti kojega poznanca ostavivšega austrijski Beč ali pojadranski Terst; nu tu opet nezgode! u vagonima vlada duboka tmica - divno to znamenje prosviete, što nam ju od zapada donese pervi parovoz, - samo u vagonu pervog reda goriela je melankoličkim svietlom čedna lampica! Za boga, kako to? zaviknuvše mnogi, ta nevidiš ni vratah od vagonah?
- Razidjosmo se a parovoz odleti želeći nam lakoničkim glasom: “lahku noć”.



Narodne novine br. 79 od 3. listopada 1862., Zagreb (3.X.1862)

“Iz Siska nam javljaju, da i tamo ni u kolodvoru ni u gradu nebijaše nikakove izvanrednosti, kad je pervi put došao željeznicom pervi vlak s osobama! Vele da je družtvo čulo, da se je i u Zagrebu i u Sisku pripravljala nieka demonštracija proti perkosu i neuljudnosti, kojim se družtvo ponaša pram Hervatima, pa zato da i je vlak za cieli sat kasnije došao. Sva izvanrednost tamo sastojaše se u tom, što su nieki rodoljubi, došavši u Sisak, sastali se u kaptoljskoj gostioni, i tu se medjusobno pozdravljali i liepe govore deržali poimence p.n.gg. Josip Martinić, Frane Kurelac, Abel Lukšić i Josip Švec, mladji nadarbenik pervostolne naše cerkve. Kaže nam se, da u Sisku za goste neima dovoljno stanovah, premda se je poslie god.1857. barem za sto zidanicah povećao; bilo bi dakle želieti, da se dotičnici pobrine, da svoje gostione ili razprostrane ili nove sagrade, jer inače morat će stranjski sviet valjda u vagonu noćiti, što Šišćanima neće služit na slavu. Osim toga, rekoše nam, da budemo oprezni, i da nepropustimo šibati dotične Šišćane, koji imadu niemačke cimere, što im nieka gospoda više zamieraju, jer je Sisak više u sriedini Hervatske nego ov glavni grad. Treba da se našim ponosimo; to im kažemo za danas!”



Narodne novine br. 81 od 6. listopada 1862., Zagreb (6.X.1862)

Izpisek iz zapisnika zasedanj zastopništva svobodnega kraljevskega mesta Zagreb, ki sta bile 9. in 10.IX.1862, kjer je pod točko 2 bilo zapisano:

“Uslied izviešća g. gradskog načelnika, poglasu kojega se nadzorničtvo željeznice izjavi, da prigodom otvorenja željeznice nikakovih sviečanostih na svoj trošak urediti neće, nu da je prosto municipiju, ako baš sviečanosti želi, obratit se putem kr. namiestničkog vieća na ravnateljstvo željezničkog družtva, odustaje se od priprave ikakove svečanosti i stavlja se ujedno u zapisnik negodovanje nad deržanjem družtva naprama ovomu municipiju.”


V isti številki Norodnih novin je Predsedstvo dalmatinsko-hrvatsko-slavonskega kraljevega namestništva na 6. seji ugotovilo:

“Upravljajuće vieće južne željeznice, želeći proslaviti dan, kojim je željezna pruga od Zidanoga mosta prieko Zagreba do Siska predana obćenitu prometu, i koji je u obziru gospodarstvenom toli znamenit za našu domovinu, priposlalo je predsieničtvu kr. namiestničkog vieća 700 for. a.vr. u tu sverhu, da se novac taj medju siromake grada Zagreba i povl. tergovišta Siska podieli tim načinom, da pervim pripadne 500 for., a drugim 200 for. Odredjujuć podjedno, da se taj dar obrati na opredieljenu sverhu, derži podpisano predsiedničtvo za ugodnu si dužnost plemeniti taj čin dati obćinstvu na znanje.”

V isti številki Narodnih novin je objavljena še prigodna pesem Velimira Gaja: "Naš seljak i prvi mu parovoz.", ki jo bomo pogledali kasneje...


Da pa je 500 goldinarjev prišlo v prave roke, dokazuje izvleček iz zapisnika seje zastopništva svobodnega in kraljevega mesta Zagreb z dne 6. X. 1862, ki je bil objavljen v časopisu...

Narodne novine br. 88 od 14. listopada 1862., Zagreb (14.X.1862)

“Dopis predsiedničtva kralj. namiestničkog vieća, kojim se priobćuje, da je upravljajuće vieće južne željeznice, želeći proslaviti dan, kojim je željeznička pruga od Zidanog mosta preko Zagreba do Siska predana obćemu prometu, darovalo 700 fr. U sverhu, da se medju uboge zagrebačke i sisačke razdieli, te kojim se 500 fr. dostavljaju za razdieljenje medju ovogradske siromake, uzima se do znanja.”

[železocestnik]

Pa si poglejmo še prigodna pesem Velimira Gaja: "Naš seljak i prvi mu parovoz."










To pesem nimam iz Narodnih novin, ampak iz...

iz Google Book: Lira; različne pjesme; Velimir Gaj, Zagreb 1870;

link: http://www.archive.org/stream/lira00gaj ... 6/mode/1up

[železocestnik]

Da bo še kakšna fotka...


Zagreb Južni kolodvor v času gradnje...




Kolodvor Sisek v času gradnje...

[železocestnik]

Sedaj pa smo se dokopali do kapitalnega dela na področju zgodovine prometa na Hrvaškem in sicer do zgodovine železnic v obdobju 1825 do 1863.

Bernard Stulli je napisal knjigo: Prijedlozi i projekti željezničkih pruga u Hrvatskoj 1825 - 1863, Zagreb 1975

Lahko rečemo, da je za to obdobje zbrano VSE PISNO GRADIVO iz hrvaških arhivov in časopisov.

Delo je izšlo v dveh knjigah, s skupaj preko 1000 stranmi teksta in le nekaj slikami.

Takšno delo je bilo možno opraviti in izdati le v okviru Inštituta za hrvatsku povijest in v okviru projekta o objavljanju virov za gospodarsko zgodovino Hrvatske.
To delo Bernarda Stullija je šlo skozi administrativne ovire verjetno predvsem zato, ker ni bilo z njim večjih stroškov.
Bernard Stulli je bil kar nekaj časa direktor Arhiva Hrvatske in je verjetno tudi sam bil zastrupljen z zgodovino železnic, poleg tega pa je lahko delo razdelil tudi svojim podrejenim.Verjamem, da je z zgodovino železnic zastrupil še kakšnega podrejenega, da so lahko potem zbirali in obdelovali gradivo v prostem času.

Rezultat dela je celovit pregled zgodovine železnic v omenjenem obdobju. Škoda je samo še to, da niso pritegnili gradiva iz Avstrijskega državnega arhiva, verjetno pa niso imeli na razpolago dovolj denarja.

Je pa zapisal Bernard Stulli, da obstaja velika praznina v do sedaj poznani ohranjeni tehnični dokumentaciji in kartah, ki je bila včasih sestavni del objavljenega pisnega gradiva, pa bila potem ločena in se potem ni ohranila.

Slovenci nimamo takšnega dela.


No pa začnimo najprej z malo zgodovine...

V knjigi najdemo tudi odgovor, zakaj sem dal temi naslov:70-letnica "prve hrvaške železnice" Zidani Most-ZG

oz. zakaj je inž. Stjepan Szavits-Nossan dal naslov svojemu članku:

SEDAMDESETGODIŠNJICA PRVE HRVATSKE ŽELJEZNICE ZIDANI MOST - ZAGREB - SISAK (1862 - 1932)


Stulli piše takole:

"Potem, ko je stekla prva železniška proga skozi Međimurje/Medžimurje leta 1860, je Hrvatska dobila 1.X.1862 progo Zidani Most-Sisek, ki je bila od slovensko-hrvaške meje na Sotli do Siska dolga 76 km.
V tem času je to bila edina železniška proga v banski Hrvatski, ker je bilo s kraljevim odlokom z dne 27.1.1861 Međimurje izdvojeno iz banske Hrvatske in priključeno Madžarski."

No, pa zopet nekaj več vemo...


Sedaj pa poglejmo zapise v knjigi v zvezi z otvoritvijo proge...

" V tisku je bilo več različnih vesti o dokončanju proge do Siska. Nekateri časopisi so pisali, da Južna železnica hiti z izgradnjo proge zaradi dogodkov v "sosednjih deželah". S tem je bila mišljena Bosna.

Karlovški časopis Glasonoša je zapisal:

"Ima jih, koji će ovo izvanredno pospješenje u sgotavljanju naše željeznice s onima dogadjaji spajati, koji se u susjednih nam zemljah pripravljaju, - nu bilo kako mu drago, samo neka bude željeznica gotova, pa če se u kratko vrieme podići blagostanje naše domovine."

Potem so časopisi javljali, da bodo poskusne vožnje 15.8 in da bo ta "slovensko-hrvatska" železnica "svečano otvorena" v mesecu oktobru in da jo bo blagoslovil kardinal Haulik; da bo otvoritev 4.oktobra (god Franca Jožefa) in podobno.

Koncem avgusta je bilo že vse pripravljeno za tehnični pregled proge...

Glede na to, da so v knjigi prepisi originalnih dokumentov iz HDA (Hrvatski državni arhiv), poglejmo, kako so poslovali državni organi v tistem času...


Dokument iz Dunaja, 29.VIII. 1862:

"Hrvatska dvorska kancelarija javlja Namjesničkom vijeću Trojedne kraljevine, da je Društvo južne željeznice, preko ast. Ministarstva trgovine, poslalo obavijest kako je željeznička pruga Zidani Most - Sisak "u toliko sveršena, da će se željeznica tečajem mieseca rujna o. g. moći otvoriti", pa traži komisijski pregled izradjene pruge. Traži se Vijeće, u sporazumu s Namjesništvom Štajerske, odredi dan komisijskog pregleda. Ovlaščuje se ujedno, da u sporazumu sa štajerskim Namjesništvom i upravom Društva južne željeznice, a u ime Hrv. dvor. kancelarije i aust. Ministarstva trgovine, "izdade dozvolu, da se željeznica odmah otvori, ako gore spomenuto povierenstvo nenadje zapriekah".


V Stulli-jevi knjigi so objavljeni dokumenti, kako se je začelo vse hitro odvijati...

- 1.IX.1962 je Namjesničko vijeće Trojedne kraljevine predložilo Namjesništvu Štajerske, da se komisijski pregled izvrši 15.IX.1862


- 17.IX.1862: savjetnik Namjesničkog vijeća M. Baltić podnio je svoj izveštaj, iz kojeg proizlazi, da je komisijski pregled odnosne pruge izvršen 15. i 16. IX. 1862, te je priložio i komisijski zapisnik. U svom izveštaju napominje, kako je i zapisnički utvrđeno, da napredanoj pruzi ima "više nedostatakah" , a kao "ponajvažnije" ističe: "da na postaji u Reichenburgu nije još doveršen drugi kolotečni red, da neima na železnici dovoljno sprave za promet, da su nekoje postaje još neogradjene, da berzojav nije potpuno izveden, i da znamenja potriebna za prijavu dolazećih povozah i za ubaviestenje da polagano voziti se ili sasvim stati imaju još potpuno uredjena nisu."

Društvo južne željeznice pokazuje želju i brigu, da navedene nedostatke što prije otkloni, pa bi , smatra izvestitelj, trebalo nastojati, "da se dozvola za otvorenje rečene železnice što pervo izda, te da se dan, kojega če javni promet na istoj započeti, do obćega znanja stavi".

- 25.IX.1862 je Društvo južne željeznice obavestilo Namjesničko vijeće Trojedne kraljevine, da će se na dan 1. listopada (X.) 1862. predati javnom prometu željeznička pruga Zidani Most - Sisak, te je dostavilo i vozni red s važnošću: "od 1. listopada do daljnega".


- 3.X.1862 je Namjesničko vijeće sa izveštajem sa datumom: 1. listopad 1862, Hrv. dvornu kancelariju: da je željeznička pruga između Zidanog Mosta i Siska " danas javnom prometu otvorena"; "čin taj izveden je sasvim tiho bez ikakve svetčanosti" da treba svim mogućim mjerama požuriti društvo južne željeznice, da sada izpuni i drugu svoju obavezu tj. izgradnju pruge Zagreb-Karlovac."

[železocestnik]

Pa poglejmo zopet v časopise...

Po tehničnem pregledu proge je bilo v tisku bjavljeno:

- časopis Pozor iz Zagreba 1.IX.1862 javlja o prvi poizkušni vožnji

- Pozor iz Zagreba 9.IX. 1862 javlja, kako se tudi "slovenski rodoljubi" iz Štajerske pripravljajo na svečanost v Zagrebu

Poglejmo ta dopis iz Ljubljane v zagrebškem časopisu Pozor:

"...da se ovdje jako vesele tomu, što će se za koji čas otvoriti željeznica u Hrvatsku; Slovenci drže, da će im ovo ne samo u materijalnom već i u duševnom obziru od velike koristi biti; oni se samo dobro nadaju od neprestanoga obćenja sa zemljom, gdje je narodnost slavenska ćvrsto utemeljena i gdje se slobodan razvitak svih narodnih silah upire o starodavnu ustavnost, gdje je sviest narodna tako živa, da ju nemože utamaniti samosilje ni najmogućnijeg ministra"...
"Slovenski rodoljubi veseleć se dakle tomu, što će se željeznica u Hrvatsku otvoriti, nakanili su tom prilikom posjetiti Hrvate, da im u ime slovenske budućnosti očituju svoju bratinsku ljubav. Odlučeno je, kao što sam iz pouzdanog izvora saznao, da čitaonica ljubljanska, tršćanska, ipavska, celjska i mariborska pošalje svojih poslanikah s barjaci i pjevači u Zagreb, kad se prviput bude svečanim načinom putovalo iz Štajerske u Hrvatsku".


Vendar je že naslednji dan, 10.IX.1862 Pozor poročal, da je...

"Društvo južne željeznice protivno ikakvoj proslavi u Zagrebu"

[Tono]

ŽC,

torej stabilizacija ni pogruntacija KPJ iz poznih 70' let?

[železocestnik]

Vozni red, objavljen 2.X.1862 v "Wiener Zeitung" ima že povezavo s "kroatische Linie"...





povečava...

[železocestnik]

S tem voznim redom si bosta še Tono in Borsig pomagala, ko bosta začela pisati esej od Pragerskega/Pragerhof, preko Ptuja /Pettau do Bude/Ofen

..."ungarische Linie"

(se upam zafrkavat, ker vem, da je Tono "na dužnosti"...BTC )

[železocestnik]

Vozni red leta oktobra 1865 že pokaže, da vozita na "kroatische Linie" 2 vlaka dnevno...




povečava

[železocestnik]

Sedaj, ko smo zbrali vozne rede zahvaljujoč digitalizaciji Wiener Cajtunga("Wiener Zeitung"), vidimo, da niso bili naši in hrvaški zgodovinarji preveč dobri v računstvu.

Poglejmo, kaj je napisal inž. Stjepan Szavitz-Nossan v uvodnem članku te teme:

SEDAMDESETGODIŠNJICA PRVE HRVATSKE ŽELJEZNICE ZIDANI MOST - ZAGREB - SISAK (1862 - 1932)

"Prvi vlak je krenuo iz Siska u 6 1/2 sati te stigao u Zagreb oko 8 1/2; nakon stanke od četvrt sata nastavio je vožnju prema Zidanom mostu, kamo je prispio oko 11 sati....
U protivnom smjeru krenuo je prvi vlak istoga dana iz Zidanog mosta u 16 1/2 sati, stigao u Zagreb oko 19 1/2, a u Sisak oko 21 sat.

Vožnja iz Zidanog mosta do Siska ili obratno trajala je ukupno oko 3 1/2 sata. štoje za ono vrijeme značilo odličan rezultat."

konec citata.


Pred sabo je imel torej pravilni vozni red za X.1862:

odhod:
Sisek: 6:30
ZG: 8:16
prihod:
Zidani Most: 10:50


odhod:
Zidani Most: 16:25
prihod:
ZG: 18:59
Sisek: 20:45


Vidimo, da je vlak potreboval za vožnjo od Zidanega Mosta do Siska 4:20 in ravno toliko v obratni smeri. Odbijemo lahko samo še postanek v Zagrebu (četrt ure), ampak to še vedno pomeni več kot 4 ure za samo vožnjo, nikakor pa ne 3 1/2 ure, kot nam sporoča Ing. Szavitz-Nossan kot "za ono vrijeme odličan rezultat".


Opomba: tekst je spreminjan moj tekst iz foruma zeljeznice.net, ker paralelno peljem temo (prehiteli so nas za okoli 1000 ogledov, ker smo tudi tam imeli OT, predvsem zaradi nepoznavanja slovenskih krajev na tej progi...no tudi mi smo imeli "čokoladarje" v paci... ), zato se opravičujem za spregledane napake v tekstu.

[železocestnik]

Na forumu zeljeznice.net prehitevajo po številu ogleda temo, ki jo tam "vozim" paralelno...
Nekaj zaradi zamikov, ki so moja krivda, nekaj pa zaradi OT, ki so specifični za hrvaški forum: parno brodarstvo na Savi, kar pa za naš forum ni zanimivo in ne bom prenašal postov (čeprav so povezani z železnico, zato so jo tudi "potegnili" do Siska, kjer je rečna luka).

Mi pa se vračamo na članke o železnici Zidani Most-Zagreb-Sisak...in se osredotočimo na vozne rede...

Ugotovili smo že, da je Jože Jenko napisal leta 1962 soliden članek z naslovom: Med Zidanim Mostom in Siskom vozijo vlaki že 100 let

Poglejmo, kaj piše o času vožnje na tej progi:

"Leta 1862 je vozil na progi Zagreb-Zidani Most le en par potniških vlakov. Vozni čas je trajal 3 ure in 55 minut, v obratni smeri 3 ure 10 minut. Sčasoma sta vozila po dva para."

J.Jenko navaja kot vir za zgornjo trditev: Josip Gorničić-Brdovački: Razvitak železnica u Hrvatskoj do 1918 godine, str. 161.


Pa poglejmo, kaj piše Gorničić na strani 161:

"Odlazak vlakovah" kako kaže jedan vozni red od 1865. g., bio je iz Zagreba za Sisak 6,55 ujutro, a dolazio je u Sisak u 8,53. Vožnja je prema tome trajala skoro dva sata.
Iz Zidanog Mosta odlazio je isti vlak 3,30 ujutro, a između Zagreba i Siska bile su samo dvije stanice, dok se za prugu prema Zidanom Mostu spominje kao stanica jedino Zaprešić.

Iz Siska je polazio vlak u 5,20, dolazio u Zagreb u 7,16, odlazio u 7,35, adolazio u Zidani Most u 10,45.

Od listopada 1864. išla su več dva vlaka u oba pravca. Jedan vlak je polazio iz Zagreba u Sisak u 7,16 ujutro, drugi u 7,19 navečer, a dolazio u Sisak u 10,28, odnosno u 8,50 navečer.
Vožnja je trajala prema tome oko sat i pol.
Iz Siska je polazio jedan vlak u 5,20 ujutro, drugi navečer u 6,30. Prvi je dolazio u Zagreb u 7,15, a u Beč u 5,25 navečer, drugi je polazio u 8,01, a dolazio u Beč u 5,27 ujutro.
Svi ti vlakovi imali su spoj s Trstom. Jedino brzi vlak, koji je išao iz Beča do Trsta i obratno, nije imao priključka.
Odlazila sta dva spomenuta vlaka iz Beča u 9,30 ujutro i 9,30 navečer, iz Trsta u 6,45 navečer i 6,45 ujutro, a dolazili su u Zagreb iz Beča u 8,10 ujutro i 7,04 navečer, a iz Trsta u 7,19 ujutro i 8,30 navečer.


Na pruzi prema Zidanom Mostu kretao je najprije (naime 1862.g.) samo jedan vlak na dan, i to je odlazio iz Zagreba u 7,35 ujutro, a dolazio u Zidani Most u 10,45.
U protivnom smjeru, t.j. iz Zidanog Mosta odlazio je vlak u 3,30 ujutro a dolazio u Zagreb u 6,40 (kao naprijed).
Redovne stanice su bile u Sevnici, Reichenburgu, Videm-Krškom, u Brežicama i Zaprešiću.
Starija generacija je s negodovanjem prigovarala, što se u Zidanom Mostu moralo sate čekati na priključke osobnim, odnosno brzim vlakovima, koji su išli prema Trstu i Beču.

Treba, da napomenem, da je vozni red od 1. listopada 1862. promijenjen več 1. listopada 1863. Termini, koji su se upotrebljavali na tim voznim redovima, danas su skoro nerazumljivi. Toliko se može razabrati, da je između Trsta i Beča išao u oba pravca po jedan brzi vlak (br.1 i 2), zatim četiri "poštovna vlaka" (br.3, 4, 5 i 6).
Brzi vlakovi br. 1 i 2 išli su samo u utorak, četvrtak i subotu."


konec citata iz knjige Josipa Gorničića.


Če sedaj izračunamo čas vožnje Zagreb-Zidani Most po zgornjem viru:

10.45 - 7.35 = 3.10


in Zidani Most-Zagreb:

6.40 - 3.30 = 3.10


Vidimo, da naj bi vlak vozil v obe smeri po zgornjih podatkih 3 ure in 10 minut. J. Jenko se je zmotil pri računanju...


Vendar...

...če pogledamo v vozni red objavljen v Wiener cajtung[*] /"Wiener Zeitung" z datumom 2.X.1862:


...vidimo, da Gorničić pred sabo sploh ni imel pravilnega voznega reda za odhode/prihode na postaje Zagreb in Zidani Most.


Če izračunamo čas vožnje iz voznega reda iz "Wiener Zeitung" za 1862. leto....


Zidani Most - Zagreb:
18.59 - 16.25 = 2.34


in Zagreb-Zidani Most:

10.50-8.16 = 2.34


Torej je bil čas vožnje v letu 1862 iz Zidanega Mosta do Zagreba in obratno "samo" 2 ur 34 minut. Kar pa je res veliko manj, kot če bi vzeli podatek iz članka J.Jenka: 3 ure 55 minut


Čas vožnje v letu 1862 na progi Zidani Most-Sisek in Sisek- Zidani most smo že ugotovili nekaj postov nazaj...

Vidimo, da je vlak potreboval za vožnjo od Zidanega Mosta do Siska 4:20 in ravno toliko v obratni smeri. Odbijemo lahko samo še postanek v Zagrebu (četrt ure), ampak to še vedno pomeni več kot 4 ure za samo vožnjo, nikakor pa ne 3 1/2 ure, kot nam sporoča Ing. Szavitz-Nossan kot "za ono vrijeme odličan rezultat".

[železocestnik]

Nadaljujmo o voznih redih iz knjige Josip Gorničić-Brdovački: Razvitak željeznica u Hrvatskoj do 1918. godine, Zagreb 1952...

Josip Gorničić piše o voznih redih:

"Treba, da napomenem, da je vozni red od 1. listopada 1862. promijenjen več 1. listopada 1863. Termini, koji su se upotrebljavali na tim voznim redovima, danas su skoro nerazumljivi. Toliko se može razabrati, da je između Trsta i Beča išao u oba pravca po jedan brzi vlak (br.1 i 2), zatim četiri "poštovna vlaka" (br.3, 4, 5 i 6).
Brzi vlakovi br. 1 i 2 išli su samo u utorak, četvrtak i subotu."

(konec citata iz knjige Josipa Gorničića)



Vozni red se 1.X.1863 ni spremenil. V Wiener Zeitung je objavljen popolnoma enak vozni red za "kroatische Linie" kot je bil v letu 1862.

[železocestnik]

Zopet citat iz Gorničićeve knjige:

"Odlazak vlakovah" kako kaže jedan vozni red od 1865. g., bio je iz Zagreba za Sisak 6,55 ujutro, a dolazio je u Sisak u 8,53. Vožnja je prema tome trajala skoro dva sata.
Iz Zidanog Mosta odlazio je isti vlak u 3,30 ujutro, a između Zagreba i Siska bile su samo dvije stanice, dok se za prugu prema Zidanom Mostu spominje kao stanica jedino Zaprešić.

Iz Siska je polazio vlak u 5,20, dolazio u Zagreb u 7,16, odlazio u 7,35, adolazio u Zidani Most u 10,45.

Od listopada 1864. išla su več dva vlaka u oba pravca. Jedan vlak je polazio iz Zagreba u Sisak u 7,16 ujutro, drugi u 7,19 navečer, a dolazio u Sisak u 10,28, odnosno u 8,50 navečer.
Vožnja je trajala prema tome oko sat i pol.
Iz Siska je polazio jedan vlak u 5,20 ujutro, drugi navečer u 6,30. Prvi je dolazio u Zagreb u 7,15, a u Beč u 5,25 navečer, drugi je polazio u 8,01, a dolazio u Beč u 5,27 ujutro.
Svi ti vlakovi imali su spoj s Trstom. Jedino brzi vlak, koji je išao iz Beča do Trsta i obratno, nije imao priključka.
Odlazila sta dva spomenuta vlaka iz Beča u 9,30 ujutro i 9,30 navečer, iz Trsta u 6,45 navečer i 6,45 ujutro, a dolazili su u Zagreb iz Beča u 8,10 ujutro i 7,04 navečer, a iz Trsta u 7,19 ujutro i 8,30 navečer."


(konec citata iz knjige Josipa Gorničića)


Voznega reda za leto 1864 si res še nismo ogledali (Wiener Zeitung 1.X.1864)...





še povečava...

http://www.shrani.si/?3R/mA/1Eibvr6R/2/sb1864.png


Vidimo, da v letu 1864 še vedno vozi samo en vlak v smeri Zidani Most-Zagreb-Sisak in sicer:

Odhod: Zidani Most: 16.30; Zagreb: 19.04; prihod v Sisek: 20.50


v smeri Sisek-Zidani Most:

Odhod Sisek: 6.30; Zagreb: 8.16; prihod v Zidani Most: 10.50


Drugačni so torej samo časo odhoda/prihoda in nič drugega
Čas potovanja je ravno tako 4 ure 20 minut


Gorničić izgleda ni imel pred sabo veljavnega voznega reda


Sedaj pa si poglejmo še enkrat vozni red za leto 1865 (ki je na tej strani, nekaj postov nazaj), ko se je zares spremenil, saj vozita po dva vlaka v eno smer.

[železocestnik]

Vidimo, da je leta 1865 dodan k tistemu vlaku, ki je vozil po istem voznem redu kot v letu 1864 še eden...ki ima odhod


Zidani Most: 5.00, Zagreb: 8.10; in prihod v Sisek: 10.28


...in drugi iz smeri Sisek v Zidani Most, ki ima odhod:


Sisek: 17.20; Zagreb: 19:35; in prihod v Zidani Most: 22.45


Sedaj bomo ta vozni red iz leta 1865 primerjali s podatki, ki jih je Gorničić zapisal za leto 1865:

Noben podatek, ki ga navaja Gorničić ne velja


Lahko zaključimo:

Pozorni moramo biti pri avtorjih, ki navajajo podatke po drugih virih. Nikoli se ne ve, kako je vir zanesljiv

Za avtorje, ki naj bi zapisovali podatke iz arhivov ali pisanih virov, moramo biti pazljivi, saj ne vemo, če so dovolj izkušeni za takšna dela.

Tudi če najdeš v arhivu neko gradivo ali načrt, se moraš prepričati, ali je bilo to res zadnje gradivo v zvezi s to zadevo in če je bil to res izvedbeni načrt. Dostikrat pa je to nemogoče ugotoviti, ker ni ohranjeno vse gradivo.

[Tono]

ŽC,

pa ti postajaš strah in trepet raznih piscev knjig in avtorjev raziskovalnih del. Mislim, da bo marsikdo dobil slabo vest, ko se bo spomnil, da mu lahko ŽC "prečekira" podatke