Glavni kolodvor Ljubljana A.D.1945

Vse o zanimivi zgodovini železne ceste skozi čas.
Uporabniški avatar
Dolfe
Kontrolni
Kontrolni
Prispevkov: 12686
Pridružen: 02.03.2006, 8:52
Kraj: Na cesti

OdgovorNapisal/-a Dolfe » 19.02.2009, 14:39

Ljubitelj napisal/-a:Signalna raketa ne more povzročiti eksplozije streliva, občutljive smodniške polnitve pa se prevažajo tudi v kritičnih obdobjih vsaj toliko zavarovane, da ne eksplodirajo pri vsaki iskri, ki jih je včasih bilo na železnici kar precej.
LPL


Sicer se v vsem strinjam, ampak vojaška signalna raketa ni nedolžna stvar. Ko zažari, gori do konca. Je ni sile, ki bi jo pogasila, dogori namreč tudi v vodi. Pri tem pa razvije visoko temperaturo, ki povsem zlahka prežge tanko pločevinasto streho. In če zaradi kakršnega koli razloga raketa ni odletela v zrak in je zašvenkala nekam v stran, je katastrofa povsem verjetna. Je pa tudi vprašanje, če je strelivo sploh bilo na pokritih vagonih. In če ima hudič mlade, jih ima veliko, pravijo. Tako je velika verjetnost, da se je sprožila verižna reakcija ravno zaradi kakšne zablodele rakete.
Za vojaščino pa je itak znano, da ne razmišlja kaj dosti. Oziroma, niti ne sme.

___________________
LP, Dolfe Slika
Pa zakwa glih jst?!!
Ljubitelj
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4456
Pridružen: 09.12.2006, 18:34

OdgovorNapisal/-a Ljubitelj » 19.02.2009, 16:28

Dolfe,

seveda je res, da signalna raketa gori, ampak jaz sem hotel poudariti to, da v povojnih časih masovno prihaja do eksplozij (najverjetneje samovžiga smodniških ponitev) zaradi zanemarjanja. V Ljubljani so to sicer povezali z nesrečnim vojakom, kaj pa v Sevnici, ki jo omenjaš, ali v Mariboru, pa še mnogo drugih, tudi samo nekaj let nazaj.
Iz družinskih izkušenj pa vem, da so v teh hudih časih večino nesrečenih dogodkov obravnavali kot sabotažo, bodisi na RB ali na JDŽ.
Iz lastnih izkušenj pa ti lahko povem, da granata, ki jo vržeš v ogenj kar nekaj časa ne eksplodira. Če jo pa režeš s fleksarco, moraš pa imeti veliko smolo, kot moj rajnki znanec iz Primorske, ki ženi ni zapustil cele hiše.

LPL
Uporabniški avatar
Anzee
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 598
Pridružen: 08.04.2008, 12:55

OdgovorNapisal/-a Anzee » 19.02.2009, 17:27

Ljubitelj napisal/-a:Dolfe,
Če jo pa režeš s fleksarco, moraš pa imeti veliko smolo


Ce gres rezati granato s fleksarco definitvno nimas veliko smole ampak veliko veliko premalo mozganov 8)
Uporabniški avatar
Dolfe
Kontrolni
Kontrolni
Prispevkov: 12686
Pridružen: 02.03.2006, 8:52
Kraj: Na cesti

OdgovorNapisal/-a Dolfe » 19.02.2009, 18:17

Kot že rečeno Ljubitelj, se strinjam s tvojo oceno povojnih dogodkov.
In tudi to drži, da granata ne poči kar tako. Če pa "zadaneš" pravo mesto, potem ni spasa, kot so radi rekli svoj čas. Sicer pa, saj niso počile hkrati. Nekje se je začelo, potlej pa verižna rekcija dela svoje. Tako v svojem blogu tudi opisuje oni možakar, češ da so se eksplozije vrstile kar nekaj časa.


Naj bo ena resnična zgodbica - izkušnja, ko sem zatrdno sklenil, da ne bom niti padalec, niti miner.

..... Bilo je med služenjem vojaškega roka, nekje na črnogorsko-albanski meji. Na karavli smo imeli vsega preveč. Od prave municije, katero je vsak posameznik "dužil", do šolskih min, bomb, tromblonov, in raznoraznih vžigalnikov. In enkrat se mi v žepu znajde bakelitni vžigalnik za anti-magnetno protitankovsko mino.
Med rednim obnavljanjem znanja (nastave), bil sem že star vojak, smo sedeli v bližnji gmajni in čakali da mine čas. Kaplar je zbral okrog sebe nekaj navdušenih slušateljev in deklamiral tistih par odstavkov, katerih so ga naučili v kaplarskem tečaju. Sam pa sem malce ob strani, počasi, z nožičem luščil tisti šolski bakelitni vžigalnik. Firbec pač, zanimalo me je kaj je v njem in kako ta reč deluje. Pri seciranju sem prišel do nekakšnega "talarčka" na katerem je bil mali ocvirek neke mase. Izgledalo je kot kepica iz voska. Nad njim pa je bil štift, ki se je pri določeni sili zlomil in stisnil to malo kepico, katera ni bila večja kot glavica od vžigalice. - Ah, samo to je, sem bil kar malce razočaran. Seveda sem hotel s konico nožiča odluščiti to zadevo in v trenutku, ko se je konica povsem narahlo dotaknila tega smrkeljna - pok!!!
Ni ravno počilo kot petarda. Ampak vseeno dovolj, da so slišali ostali, sam pa sem se pošteno ustrašil.

Kaplar je planil v luft:
- Šta je bilo? Šta je bilo?
- Ništa, samo žvakača!
- Nemoj da žvačeš na nastavi!
- Razumem, druže desetare! :saluti

Vse se je srečno izteklo. Ampak, tik nad desno obrvijo sem pa imel kar globoko ožganino. In zamalo da ni nastradalo oko.
Sicer pa, .... mlad človek mora itak imeti srečo, da preživi. :lol:

___________________
LP, Dolfe Slika
Pa zakwa glih jst?!!
Ljubitelj
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4456
Pridružen: 09.12.2006, 18:34

OdgovorNapisal/-a Ljubitelj » 19.02.2009, 19:07

Anze:
Ce gres rezati granato s fleksarco definitvno nimas veliko smole ampak veliko veliko premalo mozganov

Vendar je to bilo odpiranje granat na Primorskem "ljudski sport" za tiste, ki imajo kaj v hlačah. Vem pa samo za dve nesreči, ko ni noben več trpel zaradi nadležne starosti in onemoglosti.
V tistih časih si lahko iz vsakega izleta s Krnskega pogorja pritovoril tovor grant, sedaj pa ni več tako.

LPL
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9218
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Glavni kolodvor Ljubljana A.D.1945

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 09.08.2010, 8:55

Na razstavi v Slovanski knjižnici je tudi tale izrezek iz časopisa, kako je ukrepalo Predsedstvo Narodne vlade Slovenije...

Slika
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9218
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Glavni kolodvor Ljubljana A.D.1945

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 09.08.2010, 14:33

V knjigi Marije Stanonik: Bela Ljubljana - Zgodbe iz slovenske prestolnice prevladujejo bolj življenjske zgodbe in spominske pripovedi kakor prozni žanri slovstvene folklore (iz predstavitve).
Knjiga stane okoli 15 evrov.

V knjigi je tudi ena zgodbica o eksploziji na ljubljanskem kolodvoru junija 1945...

Če naredimo povzetek zgodbe, ki jo je povedal Tomaž Weber iz Bežigrada leta 2000:

"Naš bataljon je imel svoj sedež v bivši italijanski vojašnici, grajeni med okupacijo ob Masarykovi cesti nasproti sedanjega parkirišča na kolodvoru.
Naš vod je bil razporejen na straženje vojaških objektov v mestu predvsem ob Vilharjevi ulici, kjer je bil ob Črtomirovi ulici za zgradbo sedanjega tržnega inšpektorata vojaški arzenal v stavbah, v katerih je bila pred drugo svetovno vojno žandarmerijska postaja, nam znana bolj kot "Kolerašpital"...

Bili so dnevi po osvoboditvi in vsak večer se je praznovalo pozno v noč z uradnimi pa tudi neuradnimi ognjemeti. Vsepovsod, tudi v Kolerašpitalu, je bilo na stotine zabojev s signalnimi vojaškimi raketami vseh barv. Mi, stražarji Kolerašpitala, smo postreljali vsak večer ob splošnem rajanju in veselju vsaj zaboj takih raket.

Nekega večera, ko je bilo nebo prekrito z raketami vseh barv, pa je začelo med mostom pri tovarni Zmaj in glavno železniško postajo, kjer so natlačeno stali vagoni z zaplenjeno municijo, med njimi tudi morskimi minami, prasketati.
Skočili smo na Vilharjevo cesto v bližini tedanje carinarnice in videli, da počasi pokajo naboji, vskladiščeni na enem izmed vagonov. Še preden smo lahko kaj ukrenili, se je oglasila oglušujoča eksplozija in ves vagon streliva je zletel v zrak. V kratkem so se začele strahovite eksplozije druga za drugo, prišlo je do minometalskih min in ves vod z vodnikom na čelu je, razen Francita Weitzerja, zbežal s stražarskih mest na severno stran skladišča v tamkaj izkopane strelske jarke. Naš vodnik, sicer star partizan, pa se je tako prestrašil, da je v enem skoku preskočil žično ograjo visoko vsaj meter osemdeset...

Eksplozije so osvetljevale noč, imeli pa smo srečo, da smo bili preblizu le-tem, tako da je svetlobi eksplozije sledil piš, kot bi kdo s koso potegnil nad nami in prek nas so v jamo starega Slovana leteli celi ali deli vagonov...

Po nekaj urah čepenja so se eksplozije malo polegle in s sošolcem Andrejem Lahom, ki je sicer stanoval v dimnikarski hiši južno od gimnazije, sklenila, da je bolje, če se umakneva.

France Weitzer, ki je občepel v luknji pri arzenalu, je tam vztrajal do jutra in bil na licu mesta odlikovan z medaljo za hrabrost (danes upokojeni zdravnik, specialist splošne medicine).
glajz
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 252
Pridružen: 29.06.2011, 15:34

Re: Glavni kolodvor Ljubljana A.D.1945

OdgovorNapisal/-a glajz » 09.10.2015, 13:06

Slike s prve strani je shrani.si žal pojedel, je pa portal kamra.si objavil nekaj slik razdejanja (slike so sicer last Dr. Brateta).
kamra.si

Glede tega dogodka pa je zanimiv tudi zapis na spletni strani ljubljanskega semenišča kjer navajajo, da so takrat popokala tudi okna kapele bogoslovnega semenišča:
"Velika okna z obokom so bila zastekljena z navadnim prozornim steklom. V noči s 7. na 8. junij 1945 so bila razbita zaradi eksplozije vlaka municije na železniški postaji."

Vrni se na

Kdo je na strani

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 4 gostov