V Celje je pripeljal prvi vlak [27.04.1846]

Vse o zanimivi zgodovini železne ceste skozi čas.
SIMY
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 910
Pridružen: 20.02.2006, 20:29
Kraj: Štajerska
Kontakt:

V Celje je pripeljal prvi vlak [27.04.1846]

OdgovorNapisal/-a SIMY » 09.03.2009, 12:05

KO JE V CELJE PRIPELJAL PRVI VLAK

»Kjer so pred enim letam še zeleni travniki in cveteči verti bili, zdej kolodvor (Bahnhof) stoji, veličansko kot kakiga kneza poslopje, gré železnica (železna cesta), in hrumejo železni sloni, hlaponi (Lokomotiven) imenovani. Že več dni poskušajo te železne konje, kakor jih kmetje okoli Celja imenujejo. Perpravljeni so že trije hlaponi, kteri imajo imena: Ocean, Grossglockner in Idria. 27. dan pretečeniga mesca je vikši ogleda c.k. železnice D. Ghega pervo poskušnjo s hlaponam storil in se od Marburga v Celje nazaj v dveh urah in 45 minutah perpeljal. Ko vihar dirjajo hlaponi do Marburga in nazaj; v Gradec nas bodo perhodnji mesec vozili. – Kaj druziga; imamo že lepo spomlad, ali bolj po pravim govoriti, vroče poletje. Žito visoko, hoste zelene, sadne drevesa in vinske gorice v cvetji rodovitno letino nam obetajo.« Tako je prihod prvega vlaka v Celje opisal celjski zdravnik in dopisnik Novicam dr. Jožef Šubic. Gradnja železnice se je v Celju pričela že leto poprej, ko so se v okolico Celja zgrinjali Furlani, Primorci in Čehi. Ti so sodelovali pri gradnji tako imenovane južne železnice, ki je cesarski Dunaj povezala s tržaško luko in mu tako preko Jadrana odprla okno v svet. Gradnja, ki je terjala trdne mostove, predore, useke, nasipe in podporne zidove, ki še danes vzbujajo naše občudovanje, je prinesla Celju nove možnosti za gospodarski razcvet, saj je v mesto prihajal svež kapital. Z izgradnjo železniške proge in postajnega poslopja pa se je močno spremenila tudi veduta vzhodnega roba celjskega mesta, saj so prostor za postajo pridobili z zasipanjem poplavnega ozemlja Voglajne, katero so morali pred tem speljati v novo strugo.
Železniško progo iz Gradca do Celja so svečano odprli na binkoštno nedeljo, 2. junija 1946, ko sta "opoldne z banderami ino s vencami okinčana hlapona pripeljala vozovlak, iz kojega se je veselo glasila turska musika štajarskega regimenta "Piret", ino v katerem se je pripeljalo bilo mnogo gospode iz Dunaja, Gradca ino Maribora.«
Prvi vozni red dveh vlakov (mešani in osebni), ki sta zaradi gradnje železnice preko Semmeringa (slov. Smernika) nekaj časa vozila le od Brücka na Muri do Celja in nazaj, je začel veljati 1. septembra 1864. »Mešanec« je iz Maribora proti Celju odpeljal ob 22. uri, osebni vlak pa ob 4.45 uri, v nasprotno smer pa je »mešanec« odpeljal ob 11. uri, osebni vlak pa ob 22.30.uri. Kot zanimivost naj navedemo, da je vožnja z »mešancem« trajala dve uri, z osebnim vlakom pa petnajst minut manj.
Vendar pa je moralo preteči še dve leti, da je bila proga nared tudi do Zidanega Mosta in tri leta, da so lahko prvo lokomotivo iz Dunaja pozdravili tudi v kranjski prestolnici Ljubljani To se je zgodilo 16. septembra 1849.

Celje,1860
Slika

Vir:
http://www.knjiznica-celje.si/zgodilo/prvivlak.htm

Še malo čtiva na to temo,

Drugega junija 1996 je bilo 150let, odkar je prvič na sedanjem ozemlju Republike Slovenije stekel železniški promet. Dograjena je bila proga med Gradcem in Celjem, ena od etap pri gradnji železniške zveze med Dunajem in Trstom, med prestolnico in glavnim pristaniščem avstrijske monarhije. Država je zgodaj spoznala pomen železnice in je to in druge glavne proge gradila na lastne stroške, saj so jo izkušnje izučile, da je na tem področju nevarno prepuščati pobudo zasebnikom. Južna državna železnica, kot se je ta dvotirna proga imenovala, se je začela v naselju Mürzzuschlag ob južnem vznožju alpskega hrbta Semmeringa, med tem ko je bila od Dunaja do severnega vznožja Semmeringa, do naselja Gloggnitz, že v letih 1841 - 42 zgrajena zasebna železnica. Za njeno gradnjo "si je pridobil privilegij" znani dunajski bančnik Sina. Do Gradca je železnica segla leta 1844.

Proga Gradec - Celje je pomenila pomembno etapo pri gradnji zveze med deželnima glavnima mestoma, Gradcem in Ljubljano. Vendar pa se po sklepu cesarja Ferdinanda otvoritvene vožnje niso udeležili predstavniki deželnih stanov, saj se je cesar bal nemirov in temu dogodku ni hotel dati pečata državne slovesnosti. Po rangu je bil najvišji dvorni svetnik Francesconi, predstojnik C.kr.generalne direkcije državnih železnic, ki so ga z dvora dlegirali nadzirat potek vožnje. Prišlo pa je veliko prebivalcev okoliških krajev. Kakor so poročali kronisti, je v enem od vagonov slovesno igrala godba regimenta barona Pireta. Slavnostni vlak se je držal voznega časa, predvidenega za bodoče redne vlake. Na večini postaj ga je čakala dobrodošlica s streli iz možnarjev. Nenavadno velika množica se je glede na število prebivalcev zbrala na kolodvoru v Mariboru, pa tudi v Poljčanah. V Ponikvi so stopile na vlak osebnosti, ki so prišle naproti iz Celja. Množica, ki je valovila okoli lepo okrašenega kolodvora v Celju, "menda že od rimskih časov ni bila tako številna". Na vhodu v mesto so goste pozdravile piramide s priložnostnimi napisi. V največjih prostorih magistrata je železniška direkcija za povabljene priredila bogato pojedino. Ves dan je bilo vreme čudovito in razgled v daljavo jasen. Popldne se je slavnostni vlak vrnil v Gradec, in v predoru Počehova so vesele fanfare preglasile hrum vlaka. Kljub temu, da več poročevalcev slavi vzpostavitev železniške povezave med Celjem in Dunajem, je bila ta dejansko sklenjena šele leta 1854, ko so dokončali progo čez Semmering. Ves ta čas so se potniki med Gloggnitzem in Mürzzuschlagom preko vzhodnih obronkov Alp prevažali s poštnimi kočijami. Leta 1853 je Južna državna železnica prevzela tudi progo barona Sine Dunej - Gloggnitz. Železnica je slovenski prostor zaznamovala šele v naslednjem desetletju, ko leta 1849 segla do Ljubljane in leta 1857 do Trsta ter s tem izpolnila zastavljeni cilj. Država pa je v tem času zašla v tako hudo gospodarsko krizo, da je bila prisiljena vse svoje železnice razprodati. Progo Dunaj - Trst je leta 1858 prevzela zasebna družba z udeležbo mednarodnega kapitala, ki si je nadela ime Južna železnica. Svoje omrežje je z izjemno vitalnostjo dograjevala in širila, tako da je ob koncu stoletja tako rekoč popolnoma obvladala prometni križ južno od Dunaja, progo Dunaj - Trst in Budimpešta - Maribor - Tirolska. Na Slovenskem so se njeni interesi križali z interesi C.kr.avstrijskih državnih železnic ( bohinjska in gorenjska proga, promet na dolenjskih in drugih manjših železnicah ), preživela pa je celo monarhijo, saj je bila razpuščena šele leta 1924.

PRVE LOKOMOTIVE NA SLOVENSKEM

Časniki poročajo, da so že med gradnjo proge v delavnici na celjskem kolodvoru sestavili pet lokomotiv, ki so po delih prišle iz tovarne Norris v Združenih državah. Kot prve so bile sestavljene Ocean, Grossglockner in Idria. Najprej je bil prevozen odsek med Celjem in Mariborom, kjer je 27.aprila 1846 glavni projektant Carl Ghega z lokomotivo Ocean opravil poskusno vožnjo. Drugega maja je lokomotiva Strassengel iz Gradca prvič preizkusila viadukt v dolini Pesnice in zapeljala globoko v nedograjeni predor Počehova. Ta je bil dokončan 15.maja in lokomotiva Ocean iz Celja je tega dne prvič neuradno preizkusila progo Maribor-Gradec. Otvoritveni vlak pa sta iz Gradca pripeljali lokomotivi Drau in Aussee, slednja namesto lokomotive Strassengel, ki jhe odpovedala. Zanimivo je, da več poročevalcev napačno navaja, da je vozila lokomotiva Strassengel. Tako je bilo napovedano in potem očitno niso preverili dejanskih imen na lokomotivah. Lokomotivi je leta 1845 izdelala Strojna tovarna železnice Dunaj-Gloggnitz na Dunaju, ki jo je vodil Anglež Haswell, konstruktor izjemnega slovesa. Kot večina tedanjih lokomotiv sta zmogli največjo hitrost med 35 in 40 km/h. Triosna Aussee, s tovarniško številko 32, iz vrste tako imenovanih malih glogničank, je imela eno samo pogonsko os. Pogonski kolesi sta imeli premer 1422mm. Lokomotiva je lahko razvila približno 73 kW (100 KM).

Slika

Vir:
http://www.posta.si/Namizje.aspx?tabid= ... kelid=3304
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 8885
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: V Celje je pripeljal prvi vlak [27.04.1846]

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 10.03.2009, 0:56

Ja, res je lahko prva preizkusna lokomotiva pripeljala v Celje iz Maribora 27. aprila 1846(popraviti bo treba letnico v naslovu), saj je bil most v Mariboru zgrajen 8. aprila 1846.
Iz Gradca pa je lahko prva preizkusna vožnja do Celja krenila šele 18. maja 1846. S tem vlakom sta se popeljala predsednik Dvorne komore na Dunaju, baron von Kübeck in deželni glavar grof Wickenburg.
Proga Gradec /Graz/ - Celje/Cilli/ je bila predana v promet 2. junija 1846, prve goste pa sta pripeljali v Celje "Aussee" in "Drau". "Drava" je vskočila zaradi okvarjene lokomotive "Strassengel", ki je bila najavljena.

Zato je tudi dopisničar Novic narobe zapisal, da sta "...okinčana hlapona "Aussee" ino "Strassengel" pripeljala vozovlak...", kar pa si ti že namerno izpustil iz poročila...
Ko smo že pri tem poročilu iz Novic (17.6.1846), je prav, da dodamo še nadaljevanje o štajerski gostoljubnosti..
"...pripeljala vozovlak, iz kojega se je veselo glasila turska musika štajarskega regimenta "Piret", ino v katerem se je pripeljalo bilo mnogo gospode iz Dunaja, Gradca ino Maribora.
Vsa ta gospoda je povablena bila h kosilu, ki je pripravljeno bilo na tukajšnji svetovavnici. Po končanem kosilu, pri katerem so njih veličanstvi cesarju ino vsej cesarski rodbini vesele zdravice napivali, se je gospoda zopet po železnici nazaj proti Gradcu odpeljala."

Celje s kolodvorom (neznani avtor, okoli 1860)...

Slika

vir: Martin Brilej: 150 let železnice, Litija 2002

Kako pa je izgledala tirna shema in sama zgradba, pa si poglejmo spodaj...

Slika

vir: Josef Dultinger: Die "Erzherzog Johann-Bahn", Rum (A), 1985

Če pa koga zanima še tloris in razporeditev prostorov v zgradbi...

Slika

vir:Karol Rustja: 150 let proge Celje-Ljubljana, Tiri in čas, št.11, Lj 1999

Kaj pa lokomotive?

Za progo od Mürzuschlaga do Celja je bilo na razpolago 48 lokomotiv s skupno močjo 4200 KM. Od tega števila je bilo 36 lokomotiv izdelanih v Strojni tovarni železnice Wien-Gloggnitz, ostale pa so bile ameriškega izvora in sicer iz tovarne Norris.

Lokomotivi "Drau" ("Drava") podobna je bila "Cilli" ("Celje"), ki pa je bila zgrajena le nekaj let za "Dravo"...

Slika

Norriske pa so izgledale takole...lokomotivo "Mürz" pa poznamo iz neke druge zgodbe...

železocestnik napisal/-a:Leta 1849 je eksplodiral parni kotel lokomotive "Mürz", ki je bila zgrajena leta 1846 pri firmi Norris na Dunaju. Parni kotel je obratoval s tlakom 6 atmosfer.
Vzrok eksplozije je bil previsok pritisk v kotlu in premajhen varnostni ventil (premajhen premer in premajhen dvig). Poleg tega so kasneje ugotovili, da je bila tudi kotlovska pločevina z napakami.

Tudi naš "Ljubelj" /"Loibl"/ je bil zgrajen leta 1846 v firmi Norris (tovarna je bila v Philadelphiji, ZDA; lokomotive sestavljene v Avstriji).
("Ljubelj" je bil podoben lokomotivi "Mürz", imel je drugače kotel in parni stroj)

Slika


vir: Josef Dultinger: Die "Erzherzog Johann-Bahn", Rum (A), 1985
Zadnjič spremenil železocestnik, dne 10.03.2009, 22:55, skupaj popravljeno 1 krat.
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 8885
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: V Celje je pripeljal prvi vlak [27.04.1846]

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 10.03.2009, 22:53

Še litografija iz stenskega koledarja za leto 1848 (neznani avtor)...

Slika
Vidi se, da je bil postavljen kolodvor zunaj mesta.

In še ena veduta iz leta okoli 1865. Avtor C. Waage. Hrani jo Štajerski deželni arhiv v Gradcu.
vir: Ivan Stopar: Stare celjske upodobitve.

Slika

Slika
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 8885
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: V Celje je pripeljal prvi vlak [27.04.1846]

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 12.03.2009, 2:10

Že leta 1866 je bila predvidena rekonstrukcija mostu preko Savinje...

Na razglednici iz leta 1910 so most ohranili v Osrednji knjižnici Celje (projekt KAM, digitalizacija razglednic Celja do leta 1918).
link: http://www.marginalija.si/kam/framesetkam.htm

Slika


Načrt mostu (kovinska konstrukcija), prvi del...

Slika

...in nadaljevanje

Slika
SIMY
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 910
Pridružen: 20.02.2006, 20:29
Kraj: Štajerska
Kontakt:

Re: V Celje je pripeljal prvi vlak [27.04.1846]

OdgovorNapisal/-a SIMY » 12.03.2009, 14:21

Malo sem vzel zadevo pod drobnogled in ugotovil da sem se motil :oops:

Evo primerjava Celja nekoč in danes
Fotki sta iz neta (http://www.pzs.si/forum/viewtopic.php?t=4383)

Slika

Slika

Tira ki se dandanes uporabljata za pranje in čiščenje motornikov ,lokomotiv sta v bistvu bila včasih glavna proga.
Na sliki je označena lokoacija le-teh.
Slika
Uporabniški avatar
RisPo
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 1023
Pridružen: 01.11.2006, 14:24

Re: V Celje je pripeljal prvi vlak [27.04.1846]

OdgovorNapisal/-a RisPo » 12.03.2009, 14:42

Kolikor gledam tiste dve fotke ugotavljam, da so zgleda istočasno regulirali Savinjo in Voglajno, ter ob enem še prestavili železnico.
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 8885
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: V Celje je pripeljal prvi vlak [27.04.1846]

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 15.03.2009, 1:24

Ker nimamo posebne teme postaja Celje, lepim katastrske mape kar tukaj...

Uvoz iz strani MB (mimo cinkarne, industrijskega tira še ni...)

Slika

Samo za orientacijo v prostoru: cerkvica S. Maksimilijana, znana po tem, da je tukaj pridigal PT.
Levo od nje nekoč glavna cesta iz Celja na Dunaj...

Slika


Postaja Celje, most čez Savinjo (spodaj)...

Slika


nadaljevanje proge iz mostu po desnem bregu Savinje (ki se tudi imenuje Breg!) in takoj na levi breg...
(sedaj veste, zakaj sem korak pred vami :lol: :lol: )

Slika


Skeni pridejo na vrsto, če bo povpraševanje... :wink:
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 8885
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: V Celje je pripeljal prvi vlak [27.04.1846]

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 15.03.2009, 1:36

Poglejmo si še postajo Celje leta 1905!

Načrt iz leta 1905 je vložen v tole mapo...

Slika


Uvoz iz smeri MB in...Velenja

Slika


podvoz proti Teharjem...

Slika


Postaja Celje, sprejemno poslopje...

Slika


most čez Savinjo v smeri Trsta...

Slika
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 8885
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: V Celje je pripeljal prvi vlak [27.04.1846]

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 10.04.2010, 1:38

Prav je, da tukaj prilepimo tudi načrt tirne sheme iz leta 1859...

Slika

Na podlagi tega načrta je skoraj nemogoče reči, ali je proga pri vstopu in izstopu iz kolodvora Celje dvotirna ali ne.

Iz knjige Geschichte der Eisenbahnen der österreichisch-ungarischen Monarchie. Redaktion Hermann Strach, Wien, Budapest 1898 ff. pa si bomo sposodili načrt tirne sheme za leti 1846 in 1863...

Slika

Iz zgornjih načrtov je jasno, da je bila proga na vstopu na postajo Celje ENOTIRNA.
Pri letu 1863 pa se vidi, da sta vstop in izstop iz postaje DVOTIREN. Do kod? Ne bi vedel zaenkrat :lol:
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 8885
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: V Celje je pripeljal prvi vlak [27.04.1846]

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 29.06.2014, 14:56

O:2270


Pozdravljeni,

zanimivo, da sta fotki v tej temi iz leta 2010 še ohranjeni na shrani.si :shock:

Izkoristili ju bomo za primerjavo z zapisom na novi napisni tabli na obnovljeni vodni postaji v Celju :roll:

Za sheme tirov ne dam roke v ogenj #-o


Pozdrav
Darko
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 8885
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: V Celje je pripeljal prvi vlak [27.04.1846]

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 24.12.2018, 18:02

Pozdravljeni,

na razpolago imamo kolorirano litografijo Celja, ki je bila natiskana leta 1849 v spomin na odprtje proge Celje-Ljubljana.
Avtor: Franz Xaver Sandmann

Slika

Nas zanima predvsem to, kje je vodna postaja :wink:
...in kje so "šraufali" lokomotive iz Amerike :wink:

Slika

Slika

pozdrav
Darko

Vrni se na

Kdo je na strani

Po forumu brska: Google [Bot] in 4 gostov