Belokranjska proga (fotografije gradnje proge 1912-1914)

Vse o zanimivi zgodovini železne ceste skozi čas.
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Belokranjska proga (fotografije gradnje proge 1912-1914)

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

Povzemimo samo nekaj dejstev iz knjižice Tiri in čas št.6, kjer je Karol Rustja opisal dolenjske proge, od strani 92 naprej pa opisuje Belokranjsko progo.

Najprej opiše prizadevanja za gradnjo proge Novo Mesto-Metlika, ki so trajala pol stoletja. Ob pripravah za gradnjo so se zapletale zadeve med Avstrijo in Madžarsko, med domačimi politiki in lokalnimi interesi.
Takole g. Rustja našteva težave in prednosti:
1. Geografska zaprtost Bele Krajine je to pokrajino v prometnem pogledu puščala ostala Slovenija ob strani
2. Za povezavo Novega Mesta s Karlovcem preko Bele Krajine so bili zainteresirani tudi na hrvaški strani.
3. Avstrijsko vojaško ministrstvo je štelo to progo za potrebnoza povezavo s strateško izpostavljeno Dalmacijo
4. Iz varčevalnih razlogov so hoteli graditi ozkotirno progo.
5. Tržaški gospodarski krogi so nasprotovali belokranjski progi zaradi predvidenega odliva tovora.
6. Madžarska prometna politika je težila prometne poti iz Dalmacije usmeri preko Hrvaške na Madžarsko.
7. Potres v Ljubljani leta 1895 je povzročil 5 letni zastoj pri gradnji Belokranjske proge.
8. Vsako županstvo je zahtevalo progo skozi svojo občino.Največ je bilo razprav o prometni povezavi Črnomlja.
9. Politične razprtije domačih veljakov so zavirale gradnjo.
10. Notranja Avstrija Belokranjski progi ni bila naklonjena. Hoteli so progo iz Novega mesta na Jadransko morje.

"Do leta 1903 sta obstajala celo dva konzorcija za gradnjo Belokranjske proge in šele tega leta se je oblikoval enoten konzorcij.
Vendar je zeleno luč za gradnjo Belokranjske proge dal šele avstrijsko-ogrski sporazum, v katerem je Avstrija pristala na gradnjo čezkarpatske proge Košice-Bohumin (meja med Madžarsko in Poljsko), če Madžari zgradijo povezovalne proge od Karlovca in Ogulina do Knina.
Predvideno je bilo, da se gradnja proge Novo mesto-Bubnjarc-Karlovac začne leta 1908, dokončati pa bi jo morali do konca oktobra 1910.
Na slovenski strani je bila predvidena trasa:
Novo Mesto-Uršna sela-Semič-Brezovo reber-Lokve-Metlika. Iz Metlike je bila predvidena v Črnomelj 11 km dolga lokalna proga.
V Novem Mestu je 1. novembra 1907 začel delati urad za trasiranje Belokranjske proge. Izdelali so alternativna načrta, enega čez semiško sedlo na Osojnik in Metliko, drugega pa preko Rodin na Črnomelj in od tod na Metliko, potem pa še tri variante, ki so vodile skozi Črnomelj.
Inženirji pa so naskrivaj pod vodstvom Maksa Klodiča izdelali nov načrt in ga poslali ministrstvu na Dunaj, ki pa je odredilo, da se izdela novo varianto s Semiškim predorom in viaduktom pri Otovcu.
Lokacijska obravnava te dokončne trase je trajala od februarja 1911 pa do deloma še vse do leta 1913.
Občine so se zelo težko dogovorile o postajah.

Po političnih in interesnih bojih in preobratih in skoraj triletnem trasiranju je železniško ministrstvo v začetku leta 1912 razpisalo licitacijo gradbenih del. Celotno dolžino 49,158 kilometra so glede na terenske, gradbene, dobavne in druge razmere razdelili na 7 gradbenih odsekov. Za delo na progi se je priglasilo 12 gradbenih podjetij, pet ponudb se je nanašlo na celotno progo, ostale le na posamezne odseke. Končno so tako razdelili:
- dr. Alojz Samohrd iz Brna je prevzel prva dva odseka od Novega Mesta do Laz
- P. Biederman & Co. iz Innsbrucka je gradilo tretji in četrti odsek
- ostale tri odseke od Petrove vasi do Kolpe pri Metliki je gradilo slovensko podjetje Josip Lončarić iz Ljubljane
Visoke stavbe je zgradilo ljubljansko podjetje Roman Treo. Most čez Krko je zgradilo dunajsko podjetje Redlich & Berger, železno konstrukcijo na viaduktu pri Otovcu in preko Kolpe pri Metliki pa delniška družba za gradnjo mostov iz Gradca.

Z veliko slovesnostjo so 18. aprila 1912 v Novem Mestu zasadili prvo lopato pri gradnji te proge.
Dne 24. marca 1914 je že peljal poskusni vlak do Semiča, dva meseca za tem pa so opravili obremenilno preizkušnjo mostov.
Proga je bila dograjena in odprta dva meseca pred pričetkom prve svetovne vojne.
Otvoritve proge dne 26. maja 1914 so se udeležili železniški minister iz Dunaja, predstavnik deželne vlade, deželni glavar, ljubljanski škof Jeglič in novomeški prošt Elbert, ki je bil zaslužen za progo ter ljubljanski župan Ivan Hribar.

Kako so se Belokranjci veselili nove proge, lahko vidimo iz poteka praznovanja v Metliki.
Godbeniki so že ob 4. uri zjutraj igralu po mestu koračnice, na Mestnem bregu pa so streljali z možnarji.
Slavnostni vlak, okrašen s cvetjem in zastavami, je pripeljal iz Novega Mesta v Metliko 25. maja 1914 on pol enajstih dopoldne.
Na postaji je metliški župan Weibl sprejel 121 gostov, ki so se pripeljali z vlakom. Metliška občina je povabila goste na obed . Za pogostitev je poskrbel metliški gostilničar Josip Wiedenig. Pogostitev je bila za metliško občino velik izdatek, saj niso skoparili in so pokazali veliko odprtost. Za pogostitev vsakega povabljenca je bilo potrebno plačati po 7 kron, za gasilce, godbenike in občinske reveže pa je občina kupila 15 hektolitrov vina, 100 štruc kruha in 6 gnjati.
Gostje so se ob treh popoldan odpeljali z vlakom proti Ljubljani, veselje pa je na metliški železniški postaji in v gostilnah trajalo še pozno v noč."

Verjetno do jutra... :lol: :lol: :-({|= :kitara :berr :berr2 :medic

Zakaj tako dolg prepis iz knjižice Dolenjske proge?
Zgoraj smo povdarili, da je preostale tri odseke od Petrove vasi do Kolpe pri Metliki gradilo slovensko podjetje Josip Lončarić iz Ljubljane.

Pri delu v arhivih in knjižnicah sem našel krasen album v usnju in stranmi izdelanimi iz kartona s pozlato na robovih.
Na usnjenih platnicah piše:

Gradba belokranjske železnice - Wesskrainer-Bahnbau
1912-1914 Gradbeni žreb - Baulos 5, 6,7 & 7a

Gradbeno podjetje - Bauunternehmung
Jos. Lončarić Ljubljana - Laibach

V albumu so fotografije naslednjih objektov na km 28,6; 29,0; 29,1; 31,5 (26.IX.1912)
Otavički most
Postaja Črnomelj
objekti 31,5; 31,9; 33,0
Most čez Krupo
Objekt državne ceste
Objekt 29,0; 42,9
Most čez Sušico
Objekt 47,8
Postaja Metlika (5.III.1914)
Objekt Gorenji Potok
Odvodnica narasle vode 49,3
Postajališče Rosalnice.
Most čez Kolpo (3.I.1914)

V kolikor koga zanima ta album in fotografije v njem, mu "prepustim" pogajanja za preslikavo in objavo fotk na forumu.
Sam ne poznam trase niti krajev ob progi. :oops:
Podatke o nahajališču albuma dobi tisti, ki ga to zanima, po ZS.

Da pa ne bo ta prispevek tako "mrtev", bom prilepil vsaj eno fotko s proge...

Prihod prvega vlaka v Črnomelj...

Slika

Slika

vir: zgodovina Bele Krajine http://www2.arnes.si/~ssnmcrnom5/bela/markop/
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Belokranjska proga (fotografije gradnje proge 1912-1914)

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

Da ne bo ostala ta tema brez vsakega odgovora, lahko povem, da me je povprašal nekdo od forumašev, kje točno se lahko najde ta album.
Pričakujemo lahko reportažo [-o<
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Belokranjska proga (fotografije gradnje proge 1912-1914)

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

V tisku je knjiga (podatek iz COBISS-a):
AVTOR................... : Rustja, Karol - avtor
NASLOV.................. : Belokranjska železniška proga
IMPRESUM................ : Metlika : Belokranjsko muzejsko društvo :
Belokranjski muzej, 2009
ZBIRKA.................. : (Knjižna zbirka Belokranjskega muzejskega
društva ; #št. #12)

Če je že dotiskana ali pa kdaj bo, prosim sporočite tukaj...
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Belokranjska proga (fotografije gradnje proge 1912-1914)

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

Takole pa so se Belokranjci veselili nove železnice v Dolenjskem listu z dne 23.marca 1912.
Če imamo kakšnega Belokranjca na forumu, pa naj spodnji tekst "prestavi" v slovenščino [-o<


6. Stev.
Novo mesto, 23. marca 1912.
Letnik XXVIII.
DOLENJSKE NOVICE
Izhajajo 10. in 25. ysacega meseca. Cena jim je B poštnino Tred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Narocnina za Nemčijo,
Bosno in droge evropske države znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naročnino in oznanila
ti8karna J. Kxajec nasl. v Novem mestu.
Začetek gradnje belokranjske železnice.
Ako se ozremo na prometni zemljevid nasega cesarstva, takoj opazimo, da je na severu
in v 08redju preprežen z gostim železničnim omrežjem. Gem bolj proti jugu, tern večje praznote se
nam kažejo. To so pa dežele, koder bivamo Slovenci in nasi sosedje Tlrvati. Ze po tej zunanji
obliki lahko sklepamo, kje so deležni novodobnega napredka, kje pa so stanovalci zaostali in za-
pusčeni. Krivda navadno njih ne zadene.
Moderna tehnika je v zadnji. dobi tako napredovala, da premaga vse ovire, ki zadržujejo
gradnjo železnic, gore in vode se morajo pokoriti cloveskemu umu, ki skozi nje ali nad njirai po-
tegne smele proge. V zadnjih letih smo občudovali pri tursko-bohinjski železnici, kako se v kratkem
casu preraagajo najvecji terčnski zadržki.
Koliko desetletij smo Dolenjci zastonj vzdihovali, ker smo bili loceni od druzega sveta;
cel6 s svojim glavnim mestom, belo Ljubljano, bili smo zvezani le mestoma z vratolomno državno
cesto. Prizadevanje nasih najboljsih mož, na čelu jim je stal tedanji državni in deželni poslanec
Fran Suklje, je po par desetletjih rodilo toll zaželjeno dolenjsko železnico.
Govoril je deželni zbor Kranjski, govoril državni zbor — železnica je bila zasiguraua.
Hilo je 29. septembra 1892 — kakor čitamo v nasem listu d. 1. okt. 1892 -— da se je
vrsila jednaka slavnost v nasem mestu, kakor se slavi uprav danes. Vse prebivalstvo je veselo hitelo
proti mestu, kjer se razprostira sedanji novomeški kolodvor. Na ozališanem prostoru se je vrsil
blagoslov namenjene dolenjske proge in se je zasadila prva lopota. V vznešenem govoru je pojasnil
poslanec Suklje pomen tistega dneva. Omenjal je, da nobena pokrajina, ki je ločena od svetovnega
prometa, ne more prav uspevati, ako ne vstopi v krogotok svetovnega življenja, bila bi zbubljena,
uničena. Dokaz nam je uprav Dolenjska, kjer je zaostajalo poljedelstvo, trgovina, obrt; nehale so
se iste tovarne, ki smo jih že imeli (n. pr. Dvor, Gradac). Ni čuda, da se je presvitli cesar sam
zanimal za dolenjsko železnico ter pospesil njeno zgradbo. — In čez dve leti je meseca majnika
1894 prisopihal hlapon na novoraeski kolodvor, pripeljavsi seboj merodajne činitelje in dostojanstvenike.
A lokalne železnice se ne dosezajo tistega namena, ki jih stavi vanje novodobni živahni
promet. Vsi rodoljubi so se ozirali proti Gorjancem, ki zakrivajo pogled v lepo deželico — Belo-
krajino, ki je bila doslej ločena od druzega sveta in dokaj zanemarjena. Njih teženje je slo za tem,
da se proga podaljsa do deželne meje in čem prej mogoče dalje proti Dalmaciji. Poslanec Suklje je
z železno vstrajnostjo vzel v roke to prepotrebno akcijo, vsa. slovenska in hrvatska delegacija v
državnem zboru na Dunaju mu je bila zaslomba. Le ugodnega trenutka počakati — prisel je, ko
se je sklepala 1. 1907 nagodba z Ogrsko. Ogri so marsikaj dobili — a morali tudi nasi polovici
privoliti. Ministerski predsednik Körber je pri vzel v pogodbo tudi belokranjsko železnico ter njeno
podaljsanje čez hrvatsko ozemlje v krnno Dalmacijo.
L. 1908 je prisla priklopitev Herceg-Hosne k nasi monarhiji. Kmalo bi se bila izcimila
vojska 8 Srbijo — a ostalo je le pri mobilizaciji nase delne armade, kar je požrlo mnogo milijonov,
kateri so bili namenjeni tudi belokranjski železnici. Proga, ki bi morala biti letos vsa gotova, se
pa še le začenja graditi.
Slovenska delegacija na Dunaju ni mirovala ter je ob vsaki priložnosti urgirala pri mini-
sterstvu, naj se čem prej delo prične. — Dasi je bival v nasem mestu trasijski oddelek že okrog
pet let, vendar so neverni Tomaži zmajevali z glavami šepetajoč si, saj železnice ne bo. Ljudje že
svojim izvoljenim poslancem niso hoteli verjeti, da se bo res gradila.
________________________________________
Page 2
42.
D0LKN.J8KE NOVICE.
stev. 6.
A energični načelnik S. L. S. in na Dunaju predsed-
nik hrvatsko-slovenakega kluba, aedanji deželni glavar
dr. Sustersie je ubral prave struue, da so merodajni čini-
telji V8tregli vroči želji spodnje Dolenjake.
Danes stojimo pri začetku gradnje belokranjske žele-
znice. Nazi upi se udejstvujejo . . . Hvaležno se spomin-
jamo V8eb onih faktorjev, ki so pospesili ta zgodovinsko
važni dan za nase ozemlje. Cast in hvala gre ceaarski
vladi, ki je uvidela važnoat nasib južnib dežela, katere
bi rade tekmovale v napredku z drugini kronovinami, naj
jim zanaprej nudi gmotnih aredstev, katerih so pogresali
doslej. Cast in bvala očetu dolenjskih prog Franu pi.
Suklje-tu, kateremu so bile uprav življenska zadaea nje-
govega blagonosnega javncga delovanja. Cast in hvala po-
slancem tega ozemlja prof. Jarcu, Matjašiču, Dularju, ki so
v zbornicah porabili vaako priloznost in povzdignili svoj
glas v prilog nove proge. Cast in hvala vsem jugoslovan-
skim poslanceni, ki so sledili naaemu vodji dr. Susteräieu,
da se prične ožji stik med ljubirai brati.
Pozdravljeni vsi doatojanatveniki, ki ste prihiteli
vzbujat nove nade nasemu marljivemu, a dozdaj bolj za-
pusčenemu ljudstvu. Vaša navzočnoat nam je porok
boljse bodočnosti. Pozdravljamo tebe, Heia Krajina, želeč,
da se v par letih čez predor srečno pripeljemo v tvojo
sredo. Pozdravijamo vse, kateri ljubite in se trudite za
naae ozemlje.
V tem slove8nem trenutku se živo zavedamo psal-
mistovih besed: „Ako gospod ne zida hiše, zastonj se
trudijo graditelji . ." Mili liog naj varuje vse poslance,
da se proga brez nesreč izvrši. In po tej progi pohitimo
proti jugu, da se ogrejemo pri svojih bratih Hrvatih za jugo-
slovanake ideale pod okriljeca mogoenega orla avatrijskega
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Belokranjska proga (fotografije gradnje proge 1912-1914)

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

železocestnik napisal/-a:Takole pa so se Belokranjci veselili nove železnice v Dolenjskem listu z dne 23.marca 1912.
Če imamo kakšnega Belokranjca na forumu, pa naj spodnji tekst "prestavi" v slovenščino [-o<

Izgleda, da nimamo nobenega Belokranjca na forumu...

Še tisti, ki se je prijavil pod nick-om semičan in za katerega vemo, da se spozna na :berr2
...je bil član le nekaj ur....samo toliko, da je napisal:
semičan napisal/-a:A vi sploh veste kje je Semič?
Semič je v Belikrajini zato ne govorit da je semič znan po cvičku in te bedarije.
Vidm da nepoznaste teh krajev tako da bodite rajši tiho.

Tudi toliko ni počakal, da bi pogledal odziv na svoj edini post...tako da ga jaz ne štejem več za člana :wink:

V tem času pa je na dLib.si že možno pogledati članek v PDF kot je treba...

http://www.dlib.si/results/?query=%27ke ... ageSize=25


Ogledati pa si je možno tudoi članek iz Dolenjskega lista z dne 29.5.1914...

Dolenjski praznik — belokranjska železnica otvorjena.

link: http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?U ... 8&type=PDF
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Belokranjska proga (fotografije gradnje proge 1912-1914)

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

O:1730

Šele sedaj sem opazil napako.
Članek je v časopisu Dolenjske novice,

delujoči link pa je:

http://www.dlib.si/preview/URN:NBN:SI:D ... 0fa93004c1


Še en članek s fotografijami pa je v Domoljubu z dne 4.6.1914...

link: http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:D ... ageSize=25

fotka iz Domoljuba...

Slika
Zadnjič spremenil železocestnik, dne 18.02.2013, 10:19, skupaj popravljeno 1 krat.
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Belokranjska proga (fotografije gradnje proge 1912-1914)

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

V času otvoritve dolenjske proge od Ljubljane do Novega mesta leta 1894 je postaja Novo mesto izgledala takole...

Slika

Karel Rustja: Sto let Dolenjske proge, Novo Mesto 1994


V času otvoritve belokranjske proge pa je vozil tale vlak...

Slika

Karel Rustja: Belokranjska železniška proga, Metlika 2009

Zgornji fotki smo si sposodili v znanstvene namene...da ne bi naredili napake pri fotografijah iz fototeke v Železniškem muzeju v Ljubljani, kjer so ohranjeni samo negativi preslikav starih fotografij železniške postaje Novo Mesto.


Seveda nam pomaga za primerjavo fotografija iz Domoljuba (leto 1914)....
železocestnik napisal/-a:
fotka iz Domoljuba...

Slika

Zaključek primerjave:
leta 1914 niso bila "okranclana" okna na postaji :pamet


Sedaj pa si poglejmo fotografije iz fototeke Železniškega muzeja v Ljubljani:


V pričakovanju...

Slika



Slika



"Postrojeni"...vlak ni več daleč...

Slika



Tako, vlak z gosti je prispel...

Slika


Se zahvaljujem prof. Mladenu Bogiću, ravnatelju Železniškega muzeja, da je dovolil objavo preslikav fotografij na forumu.
Kdo je naredil preslikave in kje, ni podatkov.
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Belokranjska proga (fotografije gradnje proge 1912-1914)

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

S svečanosti se mi je skrila še ena fotka...

Slika
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Belokranjska proga (fotografije gradnje proge 1912-1914)

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

...in še ena :wink:

Slika

Fotograf: Rudolf Smola
Fotografije so bile preslikane v muzeju v Novem Mestu


se nadaljuje...Slika
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Belokranjska proga (fotografije gradnje proge 1912-1914)

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

O:2000
železocestnik napisal/-a:
železocestnik napisal/-a:Takole pa so se Belokranjci veselili nove železnice v Dolenjskem listu z dne 23.marca 1912.
Če imamo kakšnega Belokranjca na forumu, pa naj spodnji tekst "prestavi" v slovenščino [-o<

Izgleda, da nimamo nobenega Belokranjca na forumu...

Še tisti, ki se je prijavil pod nick-om semičan in za katerega vemo, da se spozna na :berr2
...je bil član le nekaj ur....samo toliko, da je napisal:
semičan napisal/-a:A vi sploh veste kje je Semič?
Semič je v Belikrajini zato ne govorit da je semič znan po cvičku in te bedarije.
Vidm da nepoznaste teh krajev tako da bodite rajši tiho.

Tudi toliko ni počakal, da bi pogledal odziv na svoj edini post...tako da ga jaz ne štejem več za člana :wink:

Ta tema ima potencial...

Če bi le imeli kakšnega Belokranjca na forumu :-k



Začasno lahko jaz igram Štajerca na začasnem delu v Beli krajini... :lol: :lol:

Malo povzetka...
železocestnik napisal/-a:Povzemimo samo nekaj dejstev iz knjižice Tiri in čas št.6, kjer je Karol Rustja opisal dolenjske proge, od strani 92 naprej pa opisuje Belokranjsko progo.



Po političnih in interesnih bojih in preobratih in skoraj triletnem trasiranju je železniško ministrstvo v začetku leta 1912 razpisalo licitacijo gradbenih del. Celotno dolžino 49,158 kilometra so glede na terenske, gradbene, dobavne in druge razmere razdelili na 7 gradbenih odsekov. Za delo na progi se je priglasilo 12 gradbenih podjetij, pet ponudb se je nanašlo na celotno progo, ostale le na posamezne odseke. Končno so tako razdelili:
- dr. Alojz Samohrd iz Brna je prevzel prva dva odseka od Novega Mesta do Laz
- P. Biederman & Co. iz Innsbrucka je gradilo tretji in četrti odsek
- ostale tri odseke od Petrove vasi do Kolpe pri Metliki je gradilo slovensko podjetje Josip Lončarić iz Ljubljane
Visoke stavbe je zgradilo ljubljansko podjetje Roman Treo. Most čez Krko je zgradilo dunajsko podjetje Redlich & Berger, železno konstrukcijo na viaduktu pri Otovcu in preko Kolpe pri Metliki pa delniška družba za gradnjo mostov iz Gradca.

Z veliko slovesnostjo so 18. aprila 1912 v Novem Mestu zasadili prvo lopato pri gradnji te proge.
Dne 24. marca 1914 je že peljal poskusni vlak do Semiča, dva meseca za tem pa so opravili obremenilno preizkušnjo mostov.
Proga je bila dograjena in odprta dva meseca pred pričetkom prve svetovne vojne.
Otvoritve proge dne 26. maja 1914 so se udeležili železniški minister iz Dunaja, predstavnik deželne vlade, deželni glavar, ljubljanski škof Jeglič in novomeški prošt Elbert, ki je bil zaslužen za progo ter ljubljanski župan Ivan Hribar.
V vmesnem času je izšla knjiga Karel Rustja: Belokranjska železniška proga. Metlika 2009, ki ima ogromno kvalitetnih podatkov...
...vendar se še vedno najde kaj novega :-k

Pa si poglejmo, kako so potekala dela v okolici Novega Mesta...

Najprej fotografija za orientacijo iz postaje Novo Mesto proti Novemu Mestu, ko so že vsa dela skoraj končana...

Slika


...in še pogled iz nasprotne smeri...


Slika




Se nadaljuje...Slika
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
Tono
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4017
Pridružen: 13.05.2007, 15:44
Kraj: Ptuj

Re: Belokranjska proga (fotografije gradnje proge 1912-1914)

Odgovor Napisal/-a Tono »

Feldbahn pa je potonil v blatu :)
Dosta je više ćumura, prelazimo na jeftinu naftu!
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Belokranjska proga (fotografije gradnje proge 1912-1914)

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

Poglejmo si izgradnjo predora Kapitelj (Kapitelberg) na km 77.848 (vhodni portal) iz Karlovca oziroma na km 76.031 iz Ljubljane. Vidimo, da je predor le 0.790 km (vhodni portal) za postajo Novo Mesto v smeri Karlovca.

Podatke bomo povzeli po knjigi Karel Rustja: Belokranjska železniška proga.

Gradnjo I. in II. odseka od km 0.446 do 14.760 (torej do Laz) je prevzela firma dr. Alojz Samohrd iz Brna.

Dolžina predora: 238 m
Nagib tira v predoru: 3,44 promil
Nadkritje predora: 16,5 m

"Predor Kapitelj se nahaja v samem Novem Mestu, tik pred postajališčem Novo Mesto Center. Pri izhodu se predor končuje s petimi galerijskimi odprtinami. Takoj za vhodom in le nekaj metrov pred izhodom proge iz predora prečka cesta os proge, saj je na tem mestu precejšnja stiska s prostorom."

Poglejmo še knjižico Železniški predori v Sloveniji, avtorjev Jožeta Resnika in Štefana Štepica, Tiri in čas, št.8, LJ 1996:

"Predor Kapitelj so zgradili predvsem zato, da so se izognili strmemu pobočju nad reko Krko, katero prečka proga pred predorom. Tik pred njim je tudi postajališče Novo Mesto center ter uvozni signal za postajo dolenjske prestolnice.
Oba portala sta povsem nesimetrična, ker je smer proge skoraj vzporedna s pobočjem. Pri vhodnem portalu je zadostoval na desni visok oporni zid, na levi pa je predorska cev podaljšana iz hribine. Portalni zid je zgoraj zaključen stopničasto, z velikimi kamnitimi kvadri. Pri izhodu se predor končuje s petimi galerijskimi odprtinami na levi strani. Trije pari niš so razporejeni v delu predora pred galerijo. Na tem delu se proga spušča s tremi promilami, nato se zravna. Glede na smer je prva četrtina predora v levi prehodnici, drugi del pa v premi. Kljub temu se skozi predor vidi.
Obzidan je z lomljenim kamnom, večina desne stene in kalote pa z obdelanim kamenjem. S klesancem je zidan tud del z galerijskimi odprtinami. Zanimivo je še to, da cesta dvakrat prečka predor le nekaj metrov nad njegovim temenom. Prvič kmalu za vhodom, drugič pa nad galerijo."

Vse to si bomo sedaj veliko bolje predstavljali na fotografijah, posnetih med gradnjo...

Fotografije si bomo pogledali iz smeri postaje Novo Mesto proti Novemu mestu...


Pričetek gradnje galerije...

Slika



Dokaz, da je predor res gradila moravska firma iz Brna...

Slika

Glück auf! je tradicionalna želja rudarjev...

English: Good luck!
Polish: szczęść Boże
Rumanian: Noroc bun
Slovakian: Zdar boh
Slowenian: Srečno!



Galerija dobiva obliko...

Slika


Slika



Tako pa je izgledala zgrajena in ko jo je že malo zaraslo drevje...

BP1 bo takoj spoznal lokomotivo :wink:


Slika



In še kako je izgledal predor iz novomeške strani...

Slika




Se nadaljuje...Slika
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Peter 5
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 609
Pridružen: 20.01.2013, 13:40
Kraj: Maribor

Re: Belokranjska proga (fotografije gradnje proge 1912-1914)

Odgovor Napisal/-a Peter 5 »

Zdravo! Lokomotiva na predzadnji sliki bi lahko bila kkStB 59, kasnejša JDŽ 127.

Na prvi sliki iz sklopa pričetka gradnje pa prepoznam na dekoviljskem tiru posebnost: tkzv. "cigansko" kretnico s samo eno ostrico.
Peter
Uporabniški avatar
Tono
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4017
Pridružen: 13.05.2007, 15:44
Kraj: Ptuj

Re: Belokranjska proga (fotografije gradnje proge 1912-1914)

Odgovor Napisal/-a Tono »

Evo jo, mašino!

Slika

(ukradeno iz ene ŽC-jeve teme)

Lp,

T
Dosta je više ćumura, prelazimo na jeftinu naftu!
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Belokranjska proga (fotografije gradnje proge 1912-1914)

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

Mojstri na delu....

Slika

Slika

Na originalu se bi dala prebrati številka.
Mislim, da je original v muzeju v Novem Mestu.
Je pa fotografija nastala med vojnama, saj se je grmovje že kar razraslo...
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Odgovori