Belokranjska proga (fotografije gradnje proge 1912-1914)
Objavljeno: 14.03.2009, 1:43
Povzemimo samo nekaj dejstev iz knjižice Tiri in čas št.6, kjer je Karol Rustja opisal dolenjske proge, od strani 92 naprej pa opisuje Belokranjsko progo.
Najprej opiše prizadevanja za gradnjo proge Novo Mesto-Metlika, ki so trajala pol stoletja. Ob pripravah za gradnjo so se zapletale zadeve med Avstrijo in Madžarsko, med domačimi politiki in lokalnimi interesi.
Takole g. Rustja našteva težave in prednosti:
1. Geografska zaprtost Bele Krajine je to pokrajino v prometnem pogledu puščala ostala Slovenija ob strani
2. Za povezavo Novega Mesta s Karlovcem preko Bele Krajine so bili zainteresirani tudi na hrvaški strani.
3. Avstrijsko vojaško ministrstvo je štelo to progo za potrebnoza povezavo s strateško izpostavljeno Dalmacijo
4. Iz varčevalnih razlogov so hoteli graditi ozkotirno progo.
5. Tržaški gospodarski krogi so nasprotovali belokranjski progi zaradi predvidenega odliva tovora.
6. Madžarska prometna politika je težila prometne poti iz Dalmacije usmeri preko Hrvaške na Madžarsko.
7. Potres v Ljubljani leta 1895 je povzročil 5 letni zastoj pri gradnji Belokranjske proge.
8. Vsako županstvo je zahtevalo progo skozi svojo občino.Največ je bilo razprav o prometni povezavi Črnomlja.
9. Politične razprtije domačih veljakov so zavirale gradnjo.
10. Notranja Avstrija Belokranjski progi ni bila naklonjena. Hoteli so progo iz Novega mesta na Jadransko morje.
"Do leta 1903 sta obstajala celo dva konzorcija za gradnjo Belokranjske proge in šele tega leta se je oblikoval enoten konzorcij.
Vendar je zeleno luč za gradnjo Belokranjske proge dal šele avstrijsko-ogrski sporazum, v katerem je Avstrija pristala na gradnjo čezkarpatske proge Košice-Bohumin (meja med Madžarsko in Poljsko), če Madžari zgradijo povezovalne proge od Karlovca in Ogulina do Knina.
Predvideno je bilo, da se gradnja proge Novo mesto-Bubnjarc-Karlovac začne leta 1908, dokončati pa bi jo morali do konca oktobra 1910.
Na slovenski strani je bila predvidena trasa:
Novo Mesto-Uršna sela-Semič-Brezovo reber-Lokve-Metlika. Iz Metlike je bila predvidena v Črnomelj 11 km dolga lokalna proga.
V Novem Mestu je 1. novembra 1907 začel delati urad za trasiranje Belokranjske proge. Izdelali so alternativna načrta, enega čez semiško sedlo na Osojnik in Metliko, drugega pa preko Rodin na Črnomelj in od tod na Metliko, potem pa še tri variante, ki so vodile skozi Črnomelj.
Inženirji pa so naskrivaj pod vodstvom Maksa Klodiča izdelali nov načrt in ga poslali ministrstvu na Dunaj, ki pa je odredilo, da se izdela novo varianto s Semiškim predorom in viaduktom pri Otovcu.
Lokacijska obravnava te dokončne trase je trajala od februarja 1911 pa do deloma še vse do leta 1913.
Občine so se zelo težko dogovorile o postajah.
Po političnih in interesnih bojih in preobratih in skoraj triletnem trasiranju je železniško ministrstvo v začetku leta 1912 razpisalo licitacijo gradbenih del. Celotno dolžino 49,158 kilometra so glede na terenske, gradbene, dobavne in druge razmere razdelili na 7 gradbenih odsekov. Za delo na progi se je priglasilo 12 gradbenih podjetij, pet ponudb se je nanašlo na celotno progo, ostale le na posamezne odseke. Končno so tako razdelili:
- dr. Alojz Samohrd iz Brna je prevzel prva dva odseka od Novega Mesta do Laz
- P. Biederman & Co. iz Innsbrucka je gradilo tretji in četrti odsek
- ostale tri odseke od Petrove vasi do Kolpe pri Metliki je gradilo slovensko podjetje Josip Lončarić iz Ljubljane
Visoke stavbe je zgradilo ljubljansko podjetje Roman Treo. Most čez Krko je zgradilo dunajsko podjetje Redlich & Berger, železno konstrukcijo na viaduktu pri Otovcu in preko Kolpe pri Metliki pa delniška družba za gradnjo mostov iz Gradca.
Z veliko slovesnostjo so 18. aprila 1912 v Novem Mestu zasadili prvo lopato pri gradnji te proge.
Dne 24. marca 1914 je že peljal poskusni vlak do Semiča, dva meseca za tem pa so opravili obremenilno preizkušnjo mostov.
Proga je bila dograjena in odprta dva meseca pred pričetkom prve svetovne vojne.
Otvoritve proge dne 26. maja 1914 so se udeležili železniški minister iz Dunaja, predstavnik deželne vlade, deželni glavar, ljubljanski škof Jeglič in novomeški prošt Elbert, ki je bil zaslužen za progo ter ljubljanski župan Ivan Hribar.
Kako so se Belokranjci veselili nove proge, lahko vidimo iz poteka praznovanja v Metliki.
Godbeniki so že ob 4. uri zjutraj igralu po mestu koračnice, na Mestnem bregu pa so streljali z možnarji.
Slavnostni vlak, okrašen s cvetjem in zastavami, je pripeljal iz Novega Mesta v Metliko 25. maja 1914 on pol enajstih dopoldne.
Na postaji je metliški župan Weibl sprejel 121 gostov, ki so se pripeljali z vlakom. Metliška občina je povabila goste na obed . Za pogostitev je poskrbel metliški gostilničar Josip Wiedenig. Pogostitev je bila za metliško občino velik izdatek, saj niso skoparili in so pokazali veliko odprtost. Za pogostitev vsakega povabljenca je bilo potrebno plačati po 7 kron, za gasilce, godbenike in občinske reveže pa je občina kupila 15 hektolitrov vina, 100 štruc kruha in 6 gnjati.
Gostje so se ob treh popoldan odpeljali z vlakom proti Ljubljani, veselje pa je na metliški železniški postaji in v gostilnah trajalo še pozno v noč."
Verjetno do jutra...
Zakaj tako dolg prepis iz knjižice Dolenjske proge?
Zgoraj smo povdarili, da je preostale tri odseke od Petrove vasi do Kolpe pri Metliki gradilo slovensko podjetje Josip Lončarić iz Ljubljane.
Pri delu v arhivih in knjižnicah sem našel krasen album v usnju in stranmi izdelanimi iz kartona s pozlato na robovih.
Na usnjenih platnicah piše:
Gradba belokranjske železnice - Wesskrainer-Bahnbau
1912-1914 Gradbeni žreb - Baulos 5, 6,7 & 7a
Gradbeno podjetje - Bauunternehmung
Jos. Lončarić Ljubljana - Laibach
V albumu so fotografije naslednjih objektov na km 28,6; 29,0; 29,1; 31,5 (26.IX.1912)
Otavički most
Postaja Črnomelj
objekti 31,5; 31,9; 33,0
Most čez Krupo
Objekt državne ceste
Objekt 29,0; 42,9
Most čez Sušico
Objekt 47,8
Postaja Metlika (5.III.1914)
Objekt Gorenji Potok
Odvodnica narasle vode 49,3
Postajališče Rosalnice.
Most čez Kolpo (3.I.1914)
V kolikor koga zanima ta album in fotografije v njem, mu "prepustim" pogajanja za preslikavo in objavo fotk na forumu.
Sam ne poznam trase niti krajev ob progi.
Podatke o nahajališču albuma dobi tisti, ki ga to zanima, po ZS.
Da pa ne bo ta prispevek tako "mrtev", bom prilepil vsaj eno fotko s proge...
Prihod prvega vlaka v Črnomelj...
vir: zgodovina Bele Krajine http://www2.arnes.si/~ssnmcrnom5/bela/markop/
Najprej opiše prizadevanja za gradnjo proge Novo Mesto-Metlika, ki so trajala pol stoletja. Ob pripravah za gradnjo so se zapletale zadeve med Avstrijo in Madžarsko, med domačimi politiki in lokalnimi interesi.
Takole g. Rustja našteva težave in prednosti:
1. Geografska zaprtost Bele Krajine je to pokrajino v prometnem pogledu puščala ostala Slovenija ob strani
2. Za povezavo Novega Mesta s Karlovcem preko Bele Krajine so bili zainteresirani tudi na hrvaški strani.
3. Avstrijsko vojaško ministrstvo je štelo to progo za potrebnoza povezavo s strateško izpostavljeno Dalmacijo
4. Iz varčevalnih razlogov so hoteli graditi ozkotirno progo.
5. Tržaški gospodarski krogi so nasprotovali belokranjski progi zaradi predvidenega odliva tovora.
6. Madžarska prometna politika je težila prometne poti iz Dalmacije usmeri preko Hrvaške na Madžarsko.
7. Potres v Ljubljani leta 1895 je povzročil 5 letni zastoj pri gradnji Belokranjske proge.
8. Vsako županstvo je zahtevalo progo skozi svojo občino.Največ je bilo razprav o prometni povezavi Črnomlja.
9. Politične razprtije domačih veljakov so zavirale gradnjo.
10. Notranja Avstrija Belokranjski progi ni bila naklonjena. Hoteli so progo iz Novega mesta na Jadransko morje.
"Do leta 1903 sta obstajala celo dva konzorcija za gradnjo Belokranjske proge in šele tega leta se je oblikoval enoten konzorcij.
Vendar je zeleno luč za gradnjo Belokranjske proge dal šele avstrijsko-ogrski sporazum, v katerem je Avstrija pristala na gradnjo čezkarpatske proge Košice-Bohumin (meja med Madžarsko in Poljsko), če Madžari zgradijo povezovalne proge od Karlovca in Ogulina do Knina.
Predvideno je bilo, da se gradnja proge Novo mesto-Bubnjarc-Karlovac začne leta 1908, dokončati pa bi jo morali do konca oktobra 1910.
Na slovenski strani je bila predvidena trasa:
Novo Mesto-Uršna sela-Semič-Brezovo reber-Lokve-Metlika. Iz Metlike je bila predvidena v Črnomelj 11 km dolga lokalna proga.
V Novem Mestu je 1. novembra 1907 začel delati urad za trasiranje Belokranjske proge. Izdelali so alternativna načrta, enega čez semiško sedlo na Osojnik in Metliko, drugega pa preko Rodin na Črnomelj in od tod na Metliko, potem pa še tri variante, ki so vodile skozi Črnomelj.
Inženirji pa so naskrivaj pod vodstvom Maksa Klodiča izdelali nov načrt in ga poslali ministrstvu na Dunaj, ki pa je odredilo, da se izdela novo varianto s Semiškim predorom in viaduktom pri Otovcu.
Lokacijska obravnava te dokončne trase je trajala od februarja 1911 pa do deloma še vse do leta 1913.
Občine so se zelo težko dogovorile o postajah.
Po političnih in interesnih bojih in preobratih in skoraj triletnem trasiranju je železniško ministrstvo v začetku leta 1912 razpisalo licitacijo gradbenih del. Celotno dolžino 49,158 kilometra so glede na terenske, gradbene, dobavne in druge razmere razdelili na 7 gradbenih odsekov. Za delo na progi se je priglasilo 12 gradbenih podjetij, pet ponudb se je nanašlo na celotno progo, ostale le na posamezne odseke. Končno so tako razdelili:
- dr. Alojz Samohrd iz Brna je prevzel prva dva odseka od Novega Mesta do Laz
- P. Biederman & Co. iz Innsbrucka je gradilo tretji in četrti odsek
- ostale tri odseke od Petrove vasi do Kolpe pri Metliki je gradilo slovensko podjetje Josip Lončarić iz Ljubljane
Visoke stavbe je zgradilo ljubljansko podjetje Roman Treo. Most čez Krko je zgradilo dunajsko podjetje Redlich & Berger, železno konstrukcijo na viaduktu pri Otovcu in preko Kolpe pri Metliki pa delniška družba za gradnjo mostov iz Gradca.
Z veliko slovesnostjo so 18. aprila 1912 v Novem Mestu zasadili prvo lopato pri gradnji te proge.
Dne 24. marca 1914 je že peljal poskusni vlak do Semiča, dva meseca za tem pa so opravili obremenilno preizkušnjo mostov.
Proga je bila dograjena in odprta dva meseca pred pričetkom prve svetovne vojne.
Otvoritve proge dne 26. maja 1914 so se udeležili železniški minister iz Dunaja, predstavnik deželne vlade, deželni glavar, ljubljanski škof Jeglič in novomeški prošt Elbert, ki je bil zaslužen za progo ter ljubljanski župan Ivan Hribar.
Kako so se Belokranjci veselili nove proge, lahko vidimo iz poteka praznovanja v Metliki.
Godbeniki so že ob 4. uri zjutraj igralu po mestu koračnice, na Mestnem bregu pa so streljali z možnarji.
Slavnostni vlak, okrašen s cvetjem in zastavami, je pripeljal iz Novega Mesta v Metliko 25. maja 1914 on pol enajstih dopoldne.
Na postaji je metliški župan Weibl sprejel 121 gostov, ki so se pripeljali z vlakom. Metliška občina je povabila goste na obed . Za pogostitev je poskrbel metliški gostilničar Josip Wiedenig. Pogostitev je bila za metliško občino velik izdatek, saj niso skoparili in so pokazali veliko odprtost. Za pogostitev vsakega povabljenca je bilo potrebno plačati po 7 kron, za gasilce, godbenike in občinske reveže pa je občina kupila 15 hektolitrov vina, 100 štruc kruha in 6 gnjati.
Gostje so se ob treh popoldan odpeljali z vlakom proti Ljubljani, veselje pa je na metliški železniški postaji in v gostilnah trajalo še pozno v noč."
Verjetno do jutra...
Zakaj tako dolg prepis iz knjižice Dolenjske proge?
Zgoraj smo povdarili, da je preostale tri odseke od Petrove vasi do Kolpe pri Metliki gradilo slovensko podjetje Josip Lončarić iz Ljubljane.
Pri delu v arhivih in knjižnicah sem našel krasen album v usnju in stranmi izdelanimi iz kartona s pozlato na robovih.
Na usnjenih platnicah piše:
Gradba belokranjske železnice - Wesskrainer-Bahnbau
1912-1914 Gradbeni žreb - Baulos 5, 6,7 & 7a
Gradbeno podjetje - Bauunternehmung
Jos. Lončarić Ljubljana - Laibach
V albumu so fotografije naslednjih objektov na km 28,6; 29,0; 29,1; 31,5 (26.IX.1912)
Otavički most
Postaja Črnomelj
objekti 31,5; 31,9; 33,0
Most čez Krupo
Objekt državne ceste
Objekt 29,0; 42,9
Most čez Sušico
Objekt 47,8
Postaja Metlika (5.III.1914)
Objekt Gorenji Potok
Odvodnica narasle vode 49,3
Postajališče Rosalnice.
Most čez Kolpo (3.I.1914)
V kolikor koga zanima ta album in fotografije v njem, mu "prepustim" pogajanja za preslikavo in objavo fotk na forumu.
Sam ne poznam trase niti krajev ob progi.
Podatke o nahajališču albuma dobi tisti, ki ga to zanima, po ZS.
Da pa ne bo ta prispevek tako "mrtev", bom prilepil vsaj eno fotko s proge...
Prihod prvega vlaka v Črnomelj...
vir: zgodovina Bele Krajine http://www2.arnes.si/~ssnmcrnom5/bela/markop/