Igor, pozdravljen,
ja, v Zgodovinskem arhivu Ljubljana, ki je pravzaprav regionalni arhiv, imajo zanimivo zbirko fotografij.
Bistveni pa so kilometri pisnega gradiva.
Eden prvih, ki je uporabljal dokumente iz mestnega arhiva je bil Janez Vajkard Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske leta 1689.
Prvič so urejali mestni arhiv leta 1866:
Leta 1866 je županu dr. Etbinu Henriku Costi uspelo, da je finančna sekcija mestne uprave odobrila denar, in je zgodovinar Peter pl. Radics v popolnoma neurejenem gradivu mestne uprave našel in uredil 69 listin od 14. do 18. stoletja, 213 fasciklov spisovnega gradiva od 18. do 19. stoletja, 66 sodnih zapisnikov od 16. do 18. stoletja, 92 knjig prejemkov in izdatkov mestne uprave od druge polovice 16. do druge polovice 18. stoletja, 177 davčnih knjig od leta 1600 do 1752 in več kot 200 arhivalij, ki niso bile povezane v fascikle. V svojem, kot ga je poimenoval, znanstvenem poročilu z dne 12. maja 1866, ki je prvo izčrpno poročilo o stanju in vsebini tedanjega mestnega arhiva,je navedel, da gradivo magistrata vsebuje izjemno pomembne podatke, tako za zgodovino mesta kakor tudi dežele Kranjske.
Naslednji župan, ki se je spopadel z mestnim arhivom je bil Ivan Hribar...
citat:
Ivana Hribarja so 7. maja 1896 izvolili za ljubljanskega župana. (Županoval je do leta 1910.) V spominih je zapisal, da ga je, potem ko si je natančno ogledal magistratne urade, »
... zabolelo ... v serce, ko najdem, da je mestni arhiv, ki je hranil mnogo jako važnih dokumentov, bil v popolnoma zanemarjenem stanju. Porodi se mi misel, ustanoviti mesto arhivarja ...« Popoln nered med magistratno dokumentacijo je župana Hribarja gotovo zelo motil, zlasti ker je bil redoljuben mož. Dr. Sergij Vilfan je zapisal, da je »... imel pri svojem poslovanju tak red, kot pozneje menda noben ljubljanski župan ...«
Moram reči, da kar dobro poznam razvoj ZAL-a, saj sem v čitalnici brskal po dokumentih že od leta 1984
Dejansko takrat niso imeli primernih prostorov niti na sedanji lokaciji, niti niso imeli primernih lokacij za depoje. Kolikor se spomnim, so mi moje gradivo vozili iz starega gasilskega doma v Grosuplju. Vsak dan...
Potem so pričeli s predelavami prostorov na sedanji lokaciji, vložili v predelave ogromno denarja (takrat še ni bil davkoplačevalski), tako da lahko rečemo, da imajo sedaj solidno urejene prostore.
Do sedaj se je kar nekaj ljubljanskih županov zagnalo v akcijo, kako izseliti arhiv, ker so potrebovali širjenje pisarn za birokrate.
Ne kako urediti arhiv, vprašanje je bilo, kako ga izseliti...
Ko so si podrobneje pogledali, kakšne predelave so potrebne in koliko denarja se je že porabilo za namenske predelave za potrebe arhiva, so vsi po vrsti odnehali, saj so se vsi zbali, da jih bo kdo vprašal po zdravju, kam se meče denar...
Nazadnje je župan le voljena funkcija
Da bi šel ZAL na novo lokacijo, kjer se bi zgradili namenski prostori po zahtevah arhivistike je možno. Vendar se je potrebno zavedati, da je cena za to drugi NUK II.
Dokler je Slovenija tako uboga, da ne more zgraditi niti prvega NUK II, je popolnoma brez koristi govoriti o novogradnji ZAL-a.
Premestiti ZAL v neprimerne prostore pa je državna katastrofa. Kot smo zapisali: ZAL je regijski arhiv.
Kljub temu, da hrani najstarejšo "ljubljansko" listino:
Privilegij vojvode Henrika za Ljubljano glede plačevanja davkov in izvršbe za zavarovanje iz leta 1320
glej več:
https://www.zal-lj.si/2018/01/01/15075/
in knjigi:
111 let Zgodovinskega arhiva Ljubljana
link:
http://zal-lj.splet.arnes.si/files/deli ... 11_let.pdf
Je pa nekaj res, do sedaj so imeli ljubljanski župani vsaj delno izobrazbo s področja humanistike....
Bomo videli, kakšen bo vpliv najvišje slovenske politike na sedanjo županovo odločitev.
Čeprav je tudi v najvišji politiki manjko znanja s področja humanistike
Morda pa bodo posredovali strici iz ozadja
pozdrav
Darko