Ljubljana - skozi čas

[trackpan]

Pozdravljeni pozitivno misleči

Darko me je spodbudil, da sem pobrskal malo okoli "nostalgije" in sem našel tudi ta primerek "Lubiana: nuova provincia Italiana (Documenti di vita italiana, 1941, št. 9) "

https://www.mklj.si/ljubljanske-zgodbe/zbirke/digitalizirano-gradivo/item/15784-lubiana-nuova-provincia-italiana-documenti-di-vita-italiana-1941-st-9

Komentar. Pričakujem v kratkem, da bo nova italijanska oblast zahtevala avtorske pravice za "Zeleni obroč" oziroma kot smo njega dni dejali "Pot spomina in tovarištva".

LP Igor

[železocestnik]

Igor, pozdravljen,

ja, iz te številke smo že "kradli" fotke. Do sedaj še nisem dobil nobenega obvestila, da se ne smejo uporabljati...

Tako da verjetno tudi ne bodo zahtevali drugih avtorskih pravic

Je pa treba reči, da so fotke odlične. Naša kulturna dediščina...

Izgleda, da so imeli Italijani dobre fotografe, če so že bili kot vojaki zanič

pozdrav
Darko

[železocestnik]

O:195000

Pozdravljeni,

vedno znova nekaj odkrijem, ko premetavam knjige po policah in omarah.
Morda sem to že kdaj dodal, le kdo bi vedel ?

Prvi celovit pogled na ljubljansko železniško postajo

Leta 1855

Panorama des Nordkrainischen Beckens.

Simony, Friedrich
slikovno gradivo
Wien : Wallishausser'sche Buchhandlung (Josef Klemm), 1859
nemški
COBISS.SI-ID: 8810541

Po naravi narisal Friedrich Simony.

Prepovedano razmnoževanje brez dovoljenja založbe.

Samo odsek te slike:




minimalna povečava železniške postaje...




Ob celotni Dunajski do Ježice ni nobene hiše

Tudi v Blatni vasi je bolj malo hiš. Predvsem blato...

pozdrav
Darko

[trackpan]

Pozdravljeni pozitivno misleči

Leta 1938 so razmišljali kam umestiti avtobusno postajo v Ljubljani. Kresala so se takšna in drugačna mnenja. Pa poglejmo v ...


Slovenski narod. Narodna tiskarna, 02.05.1938.
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2WJV3G3B

Slovenec: političen list za slovenski narod. Ljudska tiskarna, 06.05.1938.
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6QMQ7A8Z

Slovenski narod. Narodna tiskarna, 27.06.1938.
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7YPCS6EX

Slovenec: političen list za slovenski narod. Ljudska tiskarna, 29.07.1938.
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P528TSJE


LP Igor

[železocestnik]

Igor, pozdravljen,

dobro si zbral razna mnenja.

Meni je najbolj všeč tole:

»Najvažnejše za občinstvo s podeželja, ki pride
v mesto, da si nakupi razno blago, pa so glavne
trgovine v mestu, predvsem z železnino in orodjem,
z manufakturo, z obutvijo, s steklenino in
porcelanom itd. Kje so vse trgovine in od kod so
bližje pristopne, s kolodvora ali z Ajdovščine ?
Sploh je vse to tako jasno in nedvomno, da se mi
zdi odveč navajati še kake primere. Vsa javnost
in naše z avtobusi potujoče občinstvo je za to,
da naj bo centralna avtobusna postaja v središču
mesta in ne pri kolodvoru.«

Torej na »Figovčevem« dvorišču

pozdrav
Darko

[trackpan]

Pozdravljeni pozitivno misleči

Bom dodal kar v tej temi. Je tudi kaj od "železnic".

https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/marjan-rozic-na-celu-ljubljane-uresnicevanje-slogana-mesto-po-meri-cloveka.html

LP Igor

[železocestnik]

Igor, pozdravljen,

tale fotografija Buzzolinijeve hiše je res iz časa gradnje obvoznice...



Od trolejbusne kontaktne mreže je ostal samo nosilec.

Se pa vidi, da je buldužer že zaril v zemljo nasproti Buzzolinijeve hiše.

Dom starejših občanov Bežigrad že stoji:
"Leta 1977 je bil Dom dograjen in je nudil kapaciteto za 214 stanovalcev."
Obvoznico so gradili v letih 1997 do 1999.

Še nekaj o Buzzolinijih.
V Italiji so že na seznamih v 14. stoletju, potem so se razširili po celi Evropi.

V času atentata na prestolonaslednika Ferdinanda je imel J. Buzzolini



v času kraljevine pa so imeli tovarno klobas in salam v Stožicah pri Ljubljani...

Trgovino pa v Ljubljani...




To Buzzolinijevo hišo so zgradili verjetno leta 1924.
Naslov: Stožice 48



Lepo se vidi, kako so znali včasih ohranjati "rezervate" za ceste, železnice...


Med vojno (WW2): Buzzolini Humbert: produzione senape-izdelovanje gorčice, Bleiweisova 205

Kaj pa po WW2 ?

Samo še zapis iz začetka leta 1947:

"Vrlo važan korak ka uspostavljanju poslovnih veza Beograda i slovenačke privrede napravljen je putovanjem predstavnika "Granap"-a Serdarevića po Sloveniji početkom 1947. godine", ko je obiskal tudi "tvornicu senfa "Buzzolini" Ljubljana.

Takrat je bilo podjetje še v privatnih rokah, kaj se je zgodilo s podjetjem, ko so se utrdili na oblasti trdorokci, pa ne vem

Vem samo to, da so bila v hiši stanovanja, spodaj krajevna skupnost, bife in še kakšna dvorana za lokalne prireditve...
Seveda vse v državni lasti...

pozdrav
Darko

[trackpan]

Pozdravljeni pozitivno misleči

Lahko vidimo kje je imela Spodnja Šiška svoj gasilni dom (na levi strani).



LP Igor

[trackpan]

Pozdravljeni pozitivno misleči

Fotografijo bom dodal kar k tej temi, četudi bi lahko sodila tudi k "tramvaju". Na levi strani se vidijo stebri tramvajske napeljave. Menim, da vem kje bila posneta. Še kakšno "potrdilo" bi ne škodilo





LP Igor

[trackpan]

Pozdravljeni pozitivno misleči

Eden od ključev za rešitev bi bila hiša, ki je še vztrajala ob križišču Celovške ceste in Gospodinjske ulice. Potem so jo tudi to podrli in tu je sedaj parkirišče. Na fotografiji je zadnja v nizu hiš.

http://geopedia.si/#T105_x460819.75_y103058_s18_b4

LP Igor

[železocestnik]

Igor, pozdravljen,

pripenjam načrt "Alternativne lokacije za spomenik Francu Rozmanu-Stanetu", maj 1970.
Ena od 11 možnih lokacij spomenika je bila:

Malo OT, glede na oznako na načrtu.
1
Trg centra soseske SŠ 6 v izgradnji, ki je imenovan po Francu Rozmanu-Stanetu. Projekt "Zazidalni načrt center soseske SŠ6 vsebuje v oblikovni kompoziciji ureditve trga spomenik ali fontano.

Morda ti lahko načrt pomaga pri odločitvi za lokacijo.



povečava...




pozdrav
Darko

[Anzee]

Morda ti lahko načrt pomaga pri odločitvi za lokacijo.

Se ena zanimivost - na zemljevidu je narisan tudi odcep industrijskega tira v Litostroj od Gorenjske zelezniske proge (nekaj kar imam v spominu le kot štuc v Litostroju in ne kot dodaten tir cez takrat Djakovicevo oz. sedaj Litostrojsko). Morda vemo kdaj so cepišče ukinili?

[Gorchi]

Dom starejših občanov Bežigrad že stoji:
"Leta 1977 je bil Dom dograjen in je nudil kapaciteto za 214 stanovalcev."
Obvoznico so gradili v letih 1997 do 1999.

Darko, kdaj so gradili severno obvoznico? A ni bila do Dunajske ceste narejena 1983?
https://sl.wikipedia.org/wiki/Hitra_cesta_H3
Spomnim se svojega otroštva na Bratovževi ploščadi, ko so jo gradili in zgradili...

Anzee, a misliš oni tir (štuc) na koncu Litostrojske, ko je ostro zavila proti Plinarni? Tir je potekal ob zadnji hali pa potem proti Plinarni, pa se tam nekje priključil na Kamniško progo. Google maps
Za cepišče pri rampah na Litostrojski se pa ne spomnim, vsaj ne iz (začetka) 80-tih ampak takrat sem bil še 10-letni mulček in je lahko bil še takrat...

[mkx]

Dom starejših občanov Bežigrad že stoji:
"Leta 1977 je bil Dom dograjen in je nudil kapaciteto za 214 stanovalcev."
Obvoznico so gradili v letih 1997 do 1999.

Darko, kdaj so gradili severno obvoznico? A ni bila do Dunajske ceste narejena 1983?
https://sl.wikipedia.org/wiki/Hitra_cesta_H3
Spomnim se svojega otroštva na Bratovževi ploščadi, ko so jo gradili in zgradili...

Podatki o etapah izgradnje severne obvoznice iz wikipedije se skladajo z mojimi spomini (s tem da bi rekel, da je bil odsek Celovška - takratna Titova zgrajen praktično sočasno z odsekom Titova - sedanji Tomačevski rondo - Črnuče). Detajli opisa gradnje v wikipediji ne držijo čisto: odsek Titova - ovinek (na mestu sedanjega Tomačevskega rondoja) je bil zgrajen v profilu polne avtoceste (vključno z odstavnima pasoma), ovinek in potem nadaljevanje proti Črnučam pa je bil zgrajen v profilu hitre ceste (kakršen je še danes). Od ovinka se je v smeri proti Zadobrovi nadaljevala dvopasovna "servisna" cesta, ki je na krajšem odseku od ovinka naprej "splezala" na nivo okolice (obvoznica je vkopana) in približno od križišča s Tomačevsko cesto (lokalna cesta mimo Žal v Tomačevo) je potekala po isti trasi kot še danes.
V wikipediji piše, da je med sedanjim Tomačevskim rondojem in današnjo Dunajsko cesto potekala servisna cesta, vendar se tega ne spomnim ... če bi ta obstajala pred obvoznico, bi obstajala le zelo kratek čas, recimo par mesecev, to pa dvomim da so se šli.

Zgoraj citirani stavek o gradnji obvoznice med 1997 in 1999 se dejansko nanaša na del severne obvoznice od današnjega Tomačevskega rondoja do Zadobrove in kompletne vzhodne obvoznice vključno s predorom Golovec.

Bratovševo ploščad so gradili od nekako leta 1973 (tisti del pri Tušu) do 1977 (del bližje Kamniški progi). Mucherjevo ulico zgradili malo prej (menda so celotno BS7 začeli graditi leta 1969, Mucherjeva je bil prvi končani del), po zaključku Bratovševe so pa gradili še Glinškovo ploščad, ki so jo zaključili okoli leta 1980.

Anzee, a misliš oni tir (štuc) na koncu Litostrojske, ko je ostro zavila proti Plinarni?

Glede Litostrojeve proge: @ŽC je v tej temi objavil mestni zemljevid, kjer je omenjeni štuc lepo narisan.

[Anzee]

Za cepišče pri rampah na Litostrojski se pa ne spomnim, vsaj ne iz (začetka) 80-tih ampak takrat sem bil še 10-letni mulček in je lahko bil še takrat...

Tega mislim ja. Hec je ker narisan je na nacrtu, spomnim se ga ne, bi bilo pa noro videti kaksno fotko. Ce je bil, pa je bil verjetno ukinjen ze v 70tih..