Neznana industrijska oz. rudniška železnica pri Laškem

[parna]

Mogoče je to tale lokomotiva :


Izdelana v tovarni vozil Krauss v Linz-u,leta 1873-1882.Slika iz enciklopedije je verjetno nastala v začetku obratovanju proge ali v 30.letih 20.stoletja.Uživajte v posnetku,moj arhiv.

Lep pozdrav.

[železocestnik]

Je fotka iz enciklopedije (katere?) ali iz tvojega osebnega arhiva?

[parna]

Da,iz mojega osebnega arhiva.Po vsej verjetnosti pa bi morala železnica biti omenjena v enciklopediji Dravske banovine izdane približno leta 1932/33.



Lep pozdrav.

[SIMY]

Danes sem imel čas in sem šel pogledat in poslikat tunel kjer ima sopota slap.
Glede samega tunela bi bilo možno da se je uporabljal za ozkotirno železnico.

Najprej par slikic samega slapa,kjer je poleti prijeten hlad,obstaja pa tam tudi naravno plezališče katerega uporabljajo športni plezalci.




slika mini elektrarne,katera pa žal ne obratuje več









Notranjost elektrarne,kolikor se je dalo slikat skozi razbito okno





In že smo pri samem tunelu,skozi katerega sedaj vodi cev,katera je nekoč služila za pogon turbine elektrarne

[SIMY]

Pogled iz tunela ven



pogled iz vhoda tunela proti elektrarni



Še druga stran





mimogrede so imeli še gasilci neko intervencijo



Brv čez katero je treba pridet da lahko vidiš tunel



Zajetje elektrarne

[Ljubitelj]

Tisti, ki verjame v US Army zemljevide, se bo peljal tudi iz Pule na Reko ob obali z vlakom. Še za Italijo so imeli tako popolne zemljevide, da so se čudili, da obale na Siciliji, kjer so se izkrcali sploh niso take, kot so na zemljevidih. (Vojna v Italiji 1943-1944).
Kao dober smisel za orientacijo po svojih zemljevidih pa še tale cvetka iz iste knjige, avtorja se trenutno ne spomnim, ker sem imel knjogo sposojeno, je pa državljan USA.

Po uspešnem izkrcanju iz jadralnega letala (kao na Siciliji) so jih lokalci povabili na pir. Izkrcali so se namreč na Malti!!!!!!!.

LPL

[železocestnik]

To je bila US strategija "zavajanje neprijatelja"...poznano vsaj v biši JLA/JNA
Tako sovražniki nikoli niso vedeli, kje bo ta pravo izkrcanje...

[Dolfe]

Ali pa je kakšen oficir za vsak slučaj reševal svojo rit.

[Ljubitelj]

Ali pa je kakšen oficir za vsak slučaj reševal svojo rit.

Bolj teško je kdo reševal svojo rit, ker je pri desantu na Sicilijo utonila 1/2 padalcev.

Ampak to je off topic, samo toliko, da ne bi kdo preveč verjel v ameriške karte iz 2. sv. vojne. Bi imeli boljšo orientacijo, če bi nabavili turistične vodnike.

LPL

[Barbarpapa1]

Pozdrav

Očitno so te US-Army karte, recimo, "nadrealistične". So pa dobre za "radovednost rajcat". Se je v tem primeru izkazalo, da je za napako na karti vendarle nekaj resnice in smo izvedeli nekaj podatkov, za katere obstaja velika verjetnost, da jih sploh nebi....

LP

Jože

[železocestnik]

Če pa kdo hoče, si lahko pogleda načrte in obsežno dokumentacijo o gradnji ozkotirne železnice Brezno-Rimske Toplice (1855-1864), ki jih hranijo v fondu Okrajni urad Laško v Zgodovinskem arhivu Celje.

[železocestnik]

Lahko pa si prebere članek Bojane Avguštinčič o pozabljeni železnici, če se mu ne da brskati po arhivih

AVTOR................... : Avguštinčič, Bojana - avtor
NASLOV.................. : Odkrili že pozabljeno železnico : [razstava o
dokumentih nekdanje železniške proge Brezno - Rimske Toplice]
V PUBLIKACIJI........... : Novi tednik. - ISSN 0351-6474. - #Leto #62,
#št. #50 (26. jun. 2007), str. 16.

izpis iz Cobiss-a

[železocestnik]

Izgleda, da se nobenemu ne da brskati niti po časopisih....

Tudi jaz se bi moral ugrizniti v jezik

Ja, nimam ta prave...zato sem prilepil vsaj eno...ja, kr eno

Za Jožeta pa vsaj ena "premogovniška" lokomotiva iz Mohoričeve knjige...

....zato pa piše: vsaj ena
Premogovnik se imenuje Leše.

Lokomotiva v Trobnem dolu pa tudi ni bila kaj drugačna...če pa se še delavci slikajo zraven, se pa itak sam še dimnik vidi...

Ta lokomotiva od rudnika Brezno pa do Rimskih Toplic je namreč zgledala takole



slika: Tone Kralj


Ja, to JE bila konjska železnica...




Kako vem?

@Klemenčič je bil na dobri poti...

Imel sem čas in sem malo povprašal laške muzealce v zvezi s tem. Vejo to da je res obstajal rudnik na tem koncu kakor vam je dal podatke železocestnik. Povedali so mi, da so na tem koncu je obstajale rudniške železnice v Rudniku Laško od ŽP Laško do Sp.Rečice in ena rudniška proga z konjsko vprego od ŽP Rimske Toplice na Marno ( Huda Jama ) ki pa ni dolgo obratovala ker so kmalu zgradili cesto.
Na žalost slikovnega materiala glede te druge proge nimajo.

Vprašati bi moral celjske arhiviste...natančneje: Bojana Himmelreich-a

V reviji Arhivi je leta 1994 objavil članek: Gradivo o gradnji železnic na območju okraja Laško 1848-1866.

Ohranjeno je kompletno gradivo o gradnji te proge vključno z načrti. Vendar je ta proga segala samo do rudnika Brezno in ne do Hude jame.
Za dovoljenje za gradnjo železnice do rudnika Huda jama je zaprosila lastnica, štorska železarna že leza 1855, vendar se je izdaja dovoljenja zavlekla. Leta 1861 (21.1) Železarna Štore ponovno zaprosi dovoljenje za progo do Breznega in 28.8.1861 imajo dovoljenje v žepu.
Dne 16. maja 1863 je proga zgrajena, komisijski ogled izvršijo 1. in 2. junija 1863. Opravili so tudi preizkusni vožnji s polnimi in praznim vagonom. Vožnja navzgor do poslopja rudnika z enim vagonom, ki ga je vlekel konj, je trajala 3/4 ure. Vožnjo dveh naloženih vagonov navzdol je komisija opazovala iz za njima vozečega vagona. Do mosta pri Savinji je trajala pol ure, torej so vagone spuščali s hitrostjo slabih 10 kilometrov na uro.
Rudnik Brezno je dobil dovoljenje za začetek obratovanja proge 17. julija 1863.

[železocestnik]

Če naredimo povzetek:

najprej nas je milchy povabil na razstavo...o Pozabljeni železnici

21. junija 2007 bo v Galeriji Železarskega muzeja v Teharjah ob 19 uri otvoritev razstave o Pozabljeni železnici.

V okviru praznovanja 150 letnice dograditve Južne železnice bodo razstavljeni stari dokumenti in načrti o pozabljeni železniški progi Brezno - Rimske Toplice.
Razstava bo odprta do 21. septembra, ogled je možen od ponedeljka do petka med 10. in 13. uro, ob sredah do 17. ure.

M.

Nekateri forumaši so najavili obisk, vendar poročila ni bilo zaznati na forumu...


ŽC je opozoril na bogato arhivsko gradivo v Zgodovinskem arhivu Celje...

Če pa kdo hoče, si lahko pogleda načrte in obsežno dokumentacijo o gradnji ozkotirne železnice Brezno-Rimske Toplice (1855-1864), ki jih hranijo v fondu Okrajni urad Laško v Zgodovinskem arhivu Celje.

Potem je opozoril še na članek o razstavi o "pozabljeni železnici"...

Avguštinčič, Bojana : Odkrili že pozabljeno železnico : [razstava o dokumentih nekdanje železniške proge Brezno - Rimske Toplice]
Novi tednik (26. jun. 2007)

Vendar se nikomer ni dalo brskati po časopisih...

Podoben članek je verjetno tudi: Sjekloča, Marko "Pozabljena železnica znova oživela" : [v galeriji železarskega muzeja na Teharjah razstava o pozabljeni progi Brezno-Rimske Toplice], Celjan. (4. jul. 2007)...


Je pa ŽC opozoril še na pomemben članek arhivista Bojana Himmelreich-a...

V reviji Arhivi je leta 1994 objavil članek: Gradivo o gradnji železnic na območju okraja Laško 1848-1866 z osnovnimi podatki železnice Brezno-Rimske Toplice in napotki za iskanje načrtov...

Vse to je nekako oddaljeno...

Na dosegu roke je knjižica, ki jo je napisal Tadej Brate: Pozabljena železnica / [avtor besedila Tadej Brate ; slikovni material Zgodovinski arhiv Celje], Štore : Izobraževalni center, 2007 ([S. l.] : Skamtisk), Fizični opis:[13] str. : ilustr. ; 12 x 23 cm

Poglejmo vanjo in naredimo kratek povzetek:

"Nedavno odkritje projektne dokumentacije za gradnjo te nenavadne železnice. ki so ga odkrili strokovnjaki Štore Steel v celjskem arhivu, pa je končno omogočilo in pognalo v tek nove dodatne raziskave in tudi dalo določene rezultate. Odlično in nadvse natančno izrisani načrti iz let 1861 in 1867 nam podajajo zanimive podatke o železnici, ki je davno ni več."
...
"Raziskave o zgodovini železnice in terenska dela so se vlekla več kot leto dni."
...
Pod naslovom: Obratovanje in opis železnice Brezno-Rimske Toplice pa je Brate zapisal:
"Na enem od dokumentov izvedbenega projekta se na vseh risbah pojavlja datum 12. junij 1867 in dokaj nečitljiva pisava. Vse kaže, da so lastniki zemljišč in železnice šele takrat dokončno vzpostavili novo lastniško razmerje med seboj in zaključili posle. Kdaj so začeli z gradnjo železnice, ne vemo, a gradili so jo gotovo več kot leto dni.
Točen datum začetka obratovanja je za sedaj še neznanka, znana je letnica 1882.
Sama železnica je bila dolga 3026 dunajskih klafter, kar znaša 5.737,3 metra.
Proga je prevladala skoraj 100 klafter višinske razlike oz. 184 m.
Povprečni padec (ali vzpon) proge je znašal približno 31 promil.
Tirna širina iz projektnih dokumentov v glavnem ni določljiva."


Poglejmo še enkrat, kaj je napisal Himmelreich v Arhivih 1994 za železnico Brezno-Rimske Toplice:

"Od izhoda iz rova do izteka pri železniški postaji Rimske Toplice je po načrtih proga dolga 3026 sežnjev pri skupnem padcu dobrih 94 sežnjev; od tega odpade na "pravo" železnico 2583 sežnjev, ostanek na podaljšano jamsko železnico. Vagone bi navzgor vlekli konji, navzdol bi zaradi naklona terena vozili sami.. Tekla bi preko zemljišč 26 lastnikov.
Ohranjen je tudi vzdolžni prerez celotne proge, 12 posameznih odsekov in prečni prerezi.
Širina tirov bi bila 0,5 sežnja, širina vagona 0,763, višina pa 0,666 sežnja.
Leta 1861 (21.1) Železarna Štore zaprosi dovoljenje za progo od Breznega do Rimskih Toplic.
Finančna prokuratura v Gradcu 8.junija 1861 javlja Namestništvu, da so posestniki za železnico potrebno zemljo že odstopili, le nekateri so to odklonili. Glede teh je treba v skladu z rudarskim zakonom predlagati razlastitev.
Direkcija štorske železarne zadnjega junija 1861 sporoča UO Laško, da so celotno potrebno zemljišče odkupili sporazumno in da razlastitev ne bo potrebna.
Namestništvo je 28.8.1861 OU Laško poslalo gradbeno dovoljenje za železnico s pogojem, da se glede mosta preko Savinje opravi še komisijski ogled, ki bi preprečil možnost spodjedanja.
Upravitelj štorske železarne 16. maja 1863 obvešča OU Laško, da je gradnja železnice po dolini Breznice končana. Prosi za čimprejšnji komisijski ogled in na njegovi podlagi za dovoljenje za začetek obratovanja.
Zapisnik komisijskega ogleda, ki so ga opravili 1. in 2. junija 1863, razen manjših pomanjkljivosti ni odkril ovir glede začetka obratovanja.
Opravili so tudi preizkusni vožnji s polnim in praznim vagonom. Vožnja navzgor do poslopja rudnika z enim vagonom, ki ga je vlekel konj, je trajala 3/4 ure. Vožnjo dveh naloženih vagonov navzdol je komisija opazovala iz za njima vozečega vagona. Do mostu pri Savinji je trajala pol ure, torej so vagone spuščali s hitrostjo slabih 10 km/h.
Zapisnik komisije OU Laško 14. novembra 1863 navaja, da je rudnik Brezno dobil 17. julija 1863 dovoljenje za začetek obratovanja proge.

[oktiv]

L.P.To je bila rudniška železnica iz rudnika Trobni dol.Vozili so premog v Laško. Še sedaj so vidni ostanki le te.Imeli smo tudi prvi pohod po trasi te železnice.