OBVOZNA PROGA PRESERJE - BOROVNICA (1945 - 1947)
Objavljeno: 19.04.2009, 11:39
Borovniški viadukt je začel popuščati že pred drugo svetovno vojno, v prvi Jugoslaviji.
Mohorič nam poroča v knjigi o zgodovini železnic na Slovenskem:
"Zmanjšali so hitrost vlakov pri vožnji čez viadukt. Po strokovnem mnenju univ. prof. dr. ing. Roša je bilo že pred vojno odločeno, da bodo morali uporabo viadukta opustiti.
Zato je železniška direkcija naročila ing. Maksu Klodiču, da izdela načrt variante za železniško zvezo z Borovnico brez viadukta. Klodič je leta 1938 izdelal naročeni generalni načrt. V direkciji pa so medtem proučevali možnosti, da bi vzporedno zgradili nov viadukt.
Dne 10.aprila je jugoslovanska vojska pri umiku razstrelila stari viadukt.
Med vojno so vozili čez enotirni provizorij, ki so ga zgradili Italijani na železnih drogovih.Zaradi ponovnih bombnih napadov pa so Nemci leta 1944 zgradili zasilno obvozno progo po dolini Borovniščice. Dne 23 marca 1945. leta so zavezniški bombniki močno zadeli naprave in s tem dokončno odločili o usodi viadukta. Zaradi važnosti prometa na glavni progi so takoj leta 1945 začeli pripravljati graditev nove proge na podlagi Klodičevega načrta, ki je bil že do vseh podrobnosti izdelan. Prometno ministrstvo je 19. junija 1945 odobrilo dopolnjeni Stibilj-Klodičev načrt."
Mohorič ni omenil, da so začeli Italijani takoj po zasedbi leta 1941 z akcijo gradnje obvozne proge, verjetno po Klodičevih načrtih. Italijanski načrti obstajajo za del trase in bi jih bilo potrebno primerjati s Klodičevimi. O tem italijanskem poskusu je objavljena v Železnici skozi čas posebna tema: Obnova borovniške proge 1941.
Leta 1942 so že izvedli razlastitev za del proge in sprejeli sklep o gradnji, potem pa se je zapletlo...
Nemci so zgradili zasilno krajšo obvozno progo leta 1945, ki je obravnavana v temi:Nemška obvozna proga v Borovnici. Zgradili so jo pa ravno do konca vojne, tako da je sploh niso uporabljali.
Nekaj več podatkov pa dobimo iz knjižice "Železnica skozi občino Brezovica", kjer je Karol Rustja podal o obvozni progi nekaj novih podatkov:
"Jugoslovanska vojska je 10. aprila 1941 ob 17.30 minirala 7 stebrov. Porušili so 175 metrov viadukta, ostali del je bil močno razrahljan.
Italijani so na porušenem delu postavili ogromen provizorij, vendar so razmišljali tudi o trajni rešitvi.
Odločili so se za obvoznico in z dekretom 22. julija 1941 odobrili gradnjo, pripravili načrte in denarna sredstva. V ta namen so ustanovili "Urad za deviacijo Borovnica". Kljub temu, da je bila tehnična dokumentacija večinoma že pripravljena in so bila denarna sredstva odobrena, so z gradbenimi deli odlašali.
Tudi Nemci so po letu 1943 razmišljali, kako trajno rešiti problem viadukta v Borovnici. Med drugim so predvideli tudi podaljšanje železniške proge z Vrhnike do vznožja Rakovca, kjer bi se pripojila na obstoječo dvotirno progo malo za postajo Verd. Ko je bil viadukt v Borovnici konec decembra 1944 popolnoma onesposobljen za promet, so Nemci nemudoma zgradili zasilen, 3 kilometre dolg obvoz z železniške postaje Borovnica v dolino in nazaj na staro traso na pobočje Planine. Rešitev je bila res samo začasna."
Karol Rustja pa je napisal tudi nekaj novosti o dogodkih takoj po drugi svetovni vojni:
"Nekaj dni po koncu vojne je minister v vladi LR Slovenije Snoj konzultiral ing. Maksa Klodiča o možnosti za hitro izgradnjo dvotirnega odseka med Preserjem in Jelenovim viaduktom v Borovnici. Priznani strokovnjak in snovalec te obvoznice je ocenil, da je mogoče omenjeni odsek zgraditi v enem letu, če bosta na razpolago potreben material in delovna sila. Minister za lokalni promet vlade LR Slovenije je 15. maja 1945 organiziral sestanek, katerega se je udeležil tudi minister za gradnje, referent prometnotehničnega oddelka vojne oblasti IV. armade JLA Jož Slavc, zastopniki železnice in drugih institucij.
Sklenili so, da se s pomočjo vojske čimprej zgradi obvoznica. Zastopnik vojske je zahteval, da je gradnja končana v treh mesecih, medtem ko so železniški strokovnjaki izračunali, da je najkrajši možni čas za gradnjo 11,3 km dolge dvotirne obvoznice 8 mesecev.
Dejansko pa so prvi tir usposobili za vožnjo v 32 mesecih, drugi tir pa je bil dograjen šele čez 15 let. Gradnjo je spremljalo pomanjkanje orodja, strojev, pogonskega in gradbenega materiala itd.
Za nameček so morali marca 1947 najboljše stroje in orodje poslati v Albanijo.
Delavci in vojni ujetniki so bili podhranjeni, od 1800 vojnih ujetnikov na gradbišču je običajno delalo okrog 1100 ujetnikov, ostali so bili bolni. Delo je bilo slabo organizirano, med gradnjo so spreminjali načrte in ker se predhodno niso seznanili s problemi gradnje na barju, se je nasip pogrezal."
O gradnji sami bo tekla beseda kasneje. Najprej si poglejmo, kako je potekalala akcija novih oblasti za obvozno progo Preserje-Borovnica.
NOVI DOKUMENTI O GRADNJI OBVOZNE PROGE IZ LETA 1946
V raziskavo bomo pritegnili originalne dokumente Ministrstva za gradnje v Ljubljani, ki jih hrani Arhiv Slovenije v Ljubljani.
Zgoraj smo videli, da je 19. junija 1945 prometno ministrstvo odobrilo dopolnjen Stibilj-Klodičev načrt. Zakaj naenkrat Stibilj-Klodičev načrt?
Karol Rustja nas v zgornji knjižici seznanja, da današnja obvoznica Preserje-Borovnica poteka po trasi, ki jo je leta 1938 zasnoval ing. Klodič, z majhno korekturo železniške postaje v Borovnici.
Iz spodaj navedenega zapisnika izvemo:
» Pobudo za politično-administrativni postopek je dalo zvezno ministrstvo za promet v Beogradu z rešenjem z dne 7. maja 1946, št. 46515/46, odrejajoč Železniški upravi v Ljubljani, da izzove od ministrstva za gradnjo predmetno razpravo.
Ministrstvo za gradnje je sklicalo anketo predstavnikov ministrstva za gradnje, Direkcije cest, Glavne uprave voda in Železniške uprave na dan 31. maja 1946.
Ministrstvo za gradnje je opravilo 28. in 29. maja 1946 reambulacijo na terenu in ugotovilo, da so načrti sposobni za razpis razprave na mestu samem.«
Ministrstvo za gradnje je 3. junija 1946 odredilo politični obhod in lokalni komisijski ogled ter razpravo o:
1. ugotovitev in ocenitev splošnih ljudskih koristi v zvezi z gradnjo deviacije železniške proge Preserje-Borovnica
2. razlastitev nepremičnin (zemljišč in zgradb) ter pravic ter zaslišanje lastnikov prizadetih nepremičnin
3. anketa in zaključki komisije glede zaščite splošnih ljudskih koristi v zvezi z obnovitvenimi in regulacijskimi deli
Politični obhod in lokalni komisijski ogled je trajal od 17. junija do 5. julija 1946 na mestu samem v Borovnici in Preserju.
Prva stran zapisnika o političnem obhodu in lokalnem komisijskem ogledu in razpravi izgleda takole:
Da je zapisnik uradna kopija, potjuje pečat...
Mohorič nam poroča v knjigi o zgodovini železnic na Slovenskem:
"Zmanjšali so hitrost vlakov pri vožnji čez viadukt. Po strokovnem mnenju univ. prof. dr. ing. Roša je bilo že pred vojno odločeno, da bodo morali uporabo viadukta opustiti.
Zato je železniška direkcija naročila ing. Maksu Klodiču, da izdela načrt variante za železniško zvezo z Borovnico brez viadukta. Klodič je leta 1938 izdelal naročeni generalni načrt. V direkciji pa so medtem proučevali možnosti, da bi vzporedno zgradili nov viadukt.
Dne 10.aprila je jugoslovanska vojska pri umiku razstrelila stari viadukt.
Med vojno so vozili čez enotirni provizorij, ki so ga zgradili Italijani na železnih drogovih.Zaradi ponovnih bombnih napadov pa so Nemci leta 1944 zgradili zasilno obvozno progo po dolini Borovniščice. Dne 23 marca 1945. leta so zavezniški bombniki močno zadeli naprave in s tem dokončno odločili o usodi viadukta. Zaradi važnosti prometa na glavni progi so takoj leta 1945 začeli pripravljati graditev nove proge na podlagi Klodičevega načrta, ki je bil že do vseh podrobnosti izdelan. Prometno ministrstvo je 19. junija 1945 odobrilo dopolnjeni Stibilj-Klodičev načrt."
Mohorič ni omenil, da so začeli Italijani takoj po zasedbi leta 1941 z akcijo gradnje obvozne proge, verjetno po Klodičevih načrtih. Italijanski načrti obstajajo za del trase in bi jih bilo potrebno primerjati s Klodičevimi. O tem italijanskem poskusu je objavljena v Železnici skozi čas posebna tema: Obnova borovniške proge 1941.
Leta 1942 so že izvedli razlastitev za del proge in sprejeli sklep o gradnji, potem pa se je zapletlo...
Nemci so zgradili zasilno krajšo obvozno progo leta 1945, ki je obravnavana v temi:Nemška obvozna proga v Borovnici. Zgradili so jo pa ravno do konca vojne, tako da je sploh niso uporabljali.
Nekaj več podatkov pa dobimo iz knjižice "Železnica skozi občino Brezovica", kjer je Karol Rustja podal o obvozni progi nekaj novih podatkov:
"Jugoslovanska vojska je 10. aprila 1941 ob 17.30 minirala 7 stebrov. Porušili so 175 metrov viadukta, ostali del je bil močno razrahljan.
Italijani so na porušenem delu postavili ogromen provizorij, vendar so razmišljali tudi o trajni rešitvi.
Odločili so se za obvoznico in z dekretom 22. julija 1941 odobrili gradnjo, pripravili načrte in denarna sredstva. V ta namen so ustanovili "Urad za deviacijo Borovnica". Kljub temu, da je bila tehnična dokumentacija večinoma že pripravljena in so bila denarna sredstva odobrena, so z gradbenimi deli odlašali.
Tudi Nemci so po letu 1943 razmišljali, kako trajno rešiti problem viadukta v Borovnici. Med drugim so predvideli tudi podaljšanje železniške proge z Vrhnike do vznožja Rakovca, kjer bi se pripojila na obstoječo dvotirno progo malo za postajo Verd. Ko je bil viadukt v Borovnici konec decembra 1944 popolnoma onesposobljen za promet, so Nemci nemudoma zgradili zasilen, 3 kilometre dolg obvoz z železniške postaje Borovnica v dolino in nazaj na staro traso na pobočje Planine. Rešitev je bila res samo začasna."
Karol Rustja pa je napisal tudi nekaj novosti o dogodkih takoj po drugi svetovni vojni:
"Nekaj dni po koncu vojne je minister v vladi LR Slovenije Snoj konzultiral ing. Maksa Klodiča o možnosti za hitro izgradnjo dvotirnega odseka med Preserjem in Jelenovim viaduktom v Borovnici. Priznani strokovnjak in snovalec te obvoznice je ocenil, da je mogoče omenjeni odsek zgraditi v enem letu, če bosta na razpolago potreben material in delovna sila. Minister za lokalni promet vlade LR Slovenije je 15. maja 1945 organiziral sestanek, katerega se je udeležil tudi minister za gradnje, referent prometnotehničnega oddelka vojne oblasti IV. armade JLA Jož Slavc, zastopniki železnice in drugih institucij.
Sklenili so, da se s pomočjo vojske čimprej zgradi obvoznica. Zastopnik vojske je zahteval, da je gradnja končana v treh mesecih, medtem ko so železniški strokovnjaki izračunali, da je najkrajši možni čas za gradnjo 11,3 km dolge dvotirne obvoznice 8 mesecev.
Dejansko pa so prvi tir usposobili za vožnjo v 32 mesecih, drugi tir pa je bil dograjen šele čez 15 let. Gradnjo je spremljalo pomanjkanje orodja, strojev, pogonskega in gradbenega materiala itd.
Za nameček so morali marca 1947 najboljše stroje in orodje poslati v Albanijo.
Delavci in vojni ujetniki so bili podhranjeni, od 1800 vojnih ujetnikov na gradbišču je običajno delalo okrog 1100 ujetnikov, ostali so bili bolni. Delo je bilo slabo organizirano, med gradnjo so spreminjali načrte in ker se predhodno niso seznanili s problemi gradnje na barju, se je nasip pogrezal."
O gradnji sami bo tekla beseda kasneje. Najprej si poglejmo, kako je potekalala akcija novih oblasti za obvozno progo Preserje-Borovnica.
NOVI DOKUMENTI O GRADNJI OBVOZNE PROGE IZ LETA 1946
V raziskavo bomo pritegnili originalne dokumente Ministrstva za gradnje v Ljubljani, ki jih hrani Arhiv Slovenije v Ljubljani.
Zgoraj smo videli, da je 19. junija 1945 prometno ministrstvo odobrilo dopolnjen Stibilj-Klodičev načrt. Zakaj naenkrat Stibilj-Klodičev načrt?
Karol Rustja nas v zgornji knjižici seznanja, da današnja obvoznica Preserje-Borovnica poteka po trasi, ki jo je leta 1938 zasnoval ing. Klodič, z majhno korekturo železniške postaje v Borovnici.
Iz spodaj navedenega zapisnika izvemo:
» Pobudo za politično-administrativni postopek je dalo zvezno ministrstvo za promet v Beogradu z rešenjem z dne 7. maja 1946, št. 46515/46, odrejajoč Železniški upravi v Ljubljani, da izzove od ministrstva za gradnjo predmetno razpravo.
Ministrstvo za gradnje je sklicalo anketo predstavnikov ministrstva za gradnje, Direkcije cest, Glavne uprave voda in Železniške uprave na dan 31. maja 1946.
Ministrstvo za gradnje je opravilo 28. in 29. maja 1946 reambulacijo na terenu in ugotovilo, da so načrti sposobni za razpis razprave na mestu samem.«
Ministrstvo za gradnje je 3. junija 1946 odredilo politični obhod in lokalni komisijski ogled ter razpravo o:
1. ugotovitev in ocenitev splošnih ljudskih koristi v zvezi z gradnjo deviacije železniške proge Preserje-Borovnica
2. razlastitev nepremičnin (zemljišč in zgradb) ter pravic ter zaslišanje lastnikov prizadetih nepremičnin
3. anketa in zaključki komisije glede zaščite splošnih ljudskih koristi v zvezi z obnovitvenimi in regulacijskimi deli
Politični obhod in lokalni komisijski ogled je trajal od 17. junija do 5. julija 1946 na mestu samem v Borovnici in Preserju.
Prva stran zapisnika o političnem obhodu in lokalnem komisijskem ogledu in razpravi izgleda takole:
Da je zapisnik uradna kopija, potjuje pečat...