Železniška postaja Ljubljana od leta 1849 dalje

Vse o zanimivi zgodovini železne ceste skozi čas.
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9301
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Železniška postaja Ljubljana od leta 1849 dalje

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 20.06.2009, 0:40

Odpiram novo temo zato, da ne bomo smetili po drugih temah...
Kdor ima kaj materiala, ga naj prilepi...

Pomagali si bomo z ugotovitvami Karola Rustje iz knjižice:150 let proge Celje-Ljubljana, Tiri in čas, št.11, LJ 1999!

Odločitev, kje postaviti kolodvor v Ljubljani je bila težka, saj se ni vedelo ob začetku gradnje postajnega poslopja leta 1847, kje bo potekala proga proti Trstu. Ni se vedelo, ali se bodo odločili za Soško varianto ali za kraško.

Postajo so postavili na Dolgih njivah, ki so se raztezale od sedanje Slomškove ulice proti severu. Postajno poslopje pa so postavili na poti, ki je vodila iz stare Ljubljane na Posavje skozi Blatno vas. Že samo ime vasi pove, da je bila postaja izven mestnega področja. Postaja je bila dolga 820 m, odstraniti je bilo potrebno zemljino in nasuti plato z gramozom iz neposredne okolice. Nastala je velika jama, danes poznana kot Zelena jama.

Franciscejski kataster imamo ohranjen iz leta 1869, ko pa je že vrisana Rudolfova železnica proti Trbižu...

Slika


Tirna shema je leta 1849 izgledala takole:

Slika


Na razpolago pa imamo še en katastrski vris iz leta 1859 s kasnejšimi popravki...

Slika


Postaja pa je izgledala takole...

Slika

Na vrhu litografije iz leta 1850 je pogled na postajo s severa, spodaj pa z juga.

Postajno poslopje so pričeli graditi konec leta 1847, dograjeno pa je bilo12. aprila 1849. Gradila je firma podjetnikov Jožeta Stareta iz Mengša in Benjamina Pichlerja.

V neki drugi temi je bilo postavljeno vprašanje, kdaj je prvi vlak pripeljal v Ljubljano.

Karol Rustja je v knjižici: 150 let proge Celje-Ljubljana, Tiri in čas, št.11, LJ 1999 zapisal:
"Rojstni dan cesarja Franca Jožefa, 18. avgusta, je gradbeno vodstvo proge počastilo tako, da je ta dan lokomotiva "Neuberg" pripeljala prvi vlak iz Celja v Ljubljano.

V Novicah lahko preberemo:" Druga imenitna prigoda tega dneva je bila, da se je popoldne ob treh pervikrat po železni cesti iz Celja v Ljubljano pripeljal hlapon (Lokomotiv), kterimu kmetje luka matija pravijo. Brez vse spotike se je pripeljal, lično ovenčan v 4 urah in pol iz Celja. Drugo pot pa bo lahko v treh urah prišel, ker ne bo imel po poti nič preiskati kakor zdej, ko je bila preiskušnja."

Še dodatek iz iste knjižice:
"...do Zidanega mostu pa je prvi vlak pripeljal iz Celja 30. julija 1849."

" Za Ljubljano in okolico je to pomenilo velik dogodek, zato se je na postaji zbrala velika množica. Za tem so razni vlaki že vsak dan vozili med Ljubljano in Celjem, vendar le v službene namene.
Izjema je bil posebni vlak, ki je 28. avgusta 1849 peljal ministra za javna dela in trgovino Brucka iz Ljubljane v Celje in naprej, ko se je vračal iz Italije.
Posebni vlak je vozil tudi 12. septembra 1849; z njim se je peljal maršal Radetzky, ki je potoval iz Italije na Dunaj.
Ljubljančani pa so se že mrzlično pripravljali na velik dogodek.
Dan otvoritve proge so določili na Dunaju; to je bila nedelja 16. septembra 1849. Za to priložnost so predvideli veliko slovesnost otvoritve.
Program je predvideval, da se slovesnosti udeleži cesar v spremstvu ministrskega predsednika kneza pl. Schwarzenberga, ministra za javna dela in trgovino Brucka, notranjega ministra dr. Bacha in vojnega ministra generala Gyulaja. Ker je cesar lažje zbolel, je za svojega namestnika določil nadvojvodo Albrehta.
V jutru na dan otvoritve se je iz Ljubljane v Celje odpeljalo 50 uglednih Ljubljančanov, vodil jih je dvorni svetnik grof Hohenwart, vlak pa je vlekla lokomotiva "Krain/Kranj/". Tam so pozdravili nadvojvodo Albrehta, ki se je s številnim spremstvom pripeljal nekaj minut po dvanajsti iz Gradca v Celje.
Slovesnosti v Celju in vožnje z otvoritvenim vlkom se je udeležil tudi lavantinski knezoškof Anton Martin Slomšek, ki je prišel v Celje že dan prej.
V Zidanem Mostu so nadvojvodo pozdravili novomeški glavar in velika množica ljudi iz Dolenjske in Posavja. Na mostu čez Savinjo so stali mlaji, okrašeni z zastavami.
Na deželni meji med Štajersko in Kranjsko pri Trbovljah so kranjski deželni stanovi postavili zelo lep slavolok. Nadvojvoda je na vseh postajah izstopil in pozdravil častne straže narodne garde, v Zagorju pa je cesarjevega namestnika pozdravila četa rudarjev. Velik slavolok so postavili na papirnici v Vevčah in ga opremili z napisom "Kupčija, obertnost, kmetijstvo".

Ob 17. uri sta lokomotivi "Ljubljana"/"Laibach"/ in "Triglav" /Terglov"/ pripeljali vlak z gosti na železniško postajo Ljubljana. Prihod vlaka so pozdravili zvonovi vseh ljubljanskih cerkva in topovske salve na Ljubljanskem gradu. Postaja je bila vsa v cvetj in zelenju ter preplavljena z množico ljudi. Ko se je vlak ustavil in je nadvojvoda izstopil iz njega, ga je prvi pozdravil deželni glavar grof Welsersheimb, ljubljanski župan H. Guttman pa se je cesarju zahvalil za darilo, to je za progo, in izrekel dobodošlico nadvojvodi Albrehtu. V zahvali za dobrodošlico je nadvojvoda kranjsko deželo označil za "biser vladarske krone".
Po pozdravih je ljubljanski knezoškof Anton A. Wolf blagoslovil lokomotivi in postajo. Sledila je podelitev odlikovanj najbolj zaslužnim pri gradnji. Karl Ghega je prejel odlikovanje železne krone.
Iz zeležniške postaje so se ugledni gostje odpeljali skozi špalir v dvorec deželnega glavarja - sedanje poslopje univerze. Na Dunajski cesti je stal velik slavolok. Na spednji strani so vihrale samo slovenske zastave, ob straneh so bile razvite zastave vseh kranjskih mest in državne zastave. Na slavoloku so bili razni grbi, Kranjska in Štajerska sta si simbolično podajali desnici.

Noč je bila burna, mesto je bilo razsvetljeno, vrstili so se banketi, godba Narodne garde je igrala nadvojvodi podoknico itd.
Vse slovesnosti so minile brez kakršne koli nesreče ali izgreda. Z Dunaja je prispela zahvala za lep sprejem. Tudi deželna vlada je izrekla zahvalo prebivalcem Ljubljane za lep sprejem, prostovoljno oddajo stanovanj in gostoljubno pogostitev."

Takole si je akademski slikar Stane Kumar zamislil otvoritev ljubljanske postaje in proge Celje - Ljubljana.
Slika je v lasti Železniškega muzeja v Beogradu.

Slika
Uporabniški avatar
Ajznponar
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 838
Pridružen: 09.07.2009, 22:24

Re: Železniška postaja Ljubljana od leta 1849 dalje

OdgovorNapisal/-a Ajznponar » 22.10.2009, 19:57

Jaz sem našel en zapis v Gei iz septembra 1999, torej ravno takrat, ko smo obhajalai 150 letnico prvega vlaka v Ljubljani. Avtor je Ervin Sorč, naslov "Prihod prvega vlaka v Ljubljano". Članke sem sicer poskeniral, vendar si ga iz znanih razlogov ne upam objavit, da ne bom od zelenih in oranžnih fasal kakšnega vzgojnega ukrepa. Tudi tam je bakrorez severne in južne strani postaje in natanko takšna Kumarjeva slika otvoritve, le da so barve bistveno bolj blede #-o. Vidi se, da sta prva dva od petih tirov imela nadstrešek (dolg naj bi bil 90m), morda je gospodo res ščitil pred nepredvidljivimi ljubljanskimi vremenskimi nevšečnostmi, ampak verjetno je bilo tudi pošteno zakajeno :o. V nasprotju z ŽCjevimi podatki naj bi postaja bila narejena že prej, če citiram: "Morda si marsikdo predstavlja, da so impozantno postajno poslopje zgradili sočasno s polaganjem še zadnjih metrov tirnic v Ljubljani. Toda kolodvor je ponosno stal že dobro leto prej, preden je nanj zapeljal prvi vlak. V soboto, 18. aprila 1848, se je v ljubljanskem gledališču v počastitev dograditve postajne zgradbe po dolgem času spet odigrala slovenska veseloigra. V novem postajnem poslopju pa so delavcem, ki so sodelovalipri gradnji, priredili veselico." :berr2

Objavljena je tudi risba prvih lokomotiv, ki sta prisopihali v naše stolno mesto, Laibach in Ocean, ki naj bi bil popolnoma enak "šembrano živemu konju, Trigla imenovanemu". Avtor je Sepp Tezak, verjetno tale: http://de.wikipedia.org/wiki/Sepp_Tezak, ki je očitno še živ in naj bi bil tudi zunanji sodelavec Železniškega muzeja v Lj. Drugače povedano, brez dovoljenja imam podobne pomisleke glede objave kot za članek. Je pa zanimivo, da je delo strojevodje in kurjača malo spominjalo na F1, namreč po risbi sodeč sta obe lokomotivi bili kabriolet in brez vetrobranskega stekla.

Bom probal najti še kakšno zanimivost in jo objaviti tule...
Ljubitelj
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4502
Pridružen: 09.12.2006, 18:34

Re: Železniška postaja Ljubljana od leta 1849 dalje

OdgovorNapisal/-a Ljubitelj » 22.10.2009, 20:07

Eno vprašanje za borca za slovenščino na Južni železnici. Katere narodnosti so bili 1846 (prvi vlak v Celju) takratni strojevodje?

Pa da ja ne bo izpadlo, da so bili tudi Nemci tujci v svoji domovini.

LPL
Uporabniški avatar
Ajznponar
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 838
Pridružen: 09.07.2009, 22:24

Re: Železniška postaja Ljubljana od leta 1849 dalje

OdgovorNapisal/-a Ajznponar » 23.10.2009, 19:25

150 letnico je s priložnostno znamko obeležila tudi Pošta. Lokomotiva Terglou/Triglav na njej je videti takole:
Slika

Na "domači strani" te znamke (http://www.posta.si/opis-postnega-ziga/393/Zeleznica-Lokomotiva-Terglou?nodeid=534) se je Mladen Bogić še malo razpisal o gradnji progi in nekaj tehničnih podatkih te iz ZDA (tovarna Norris v Philadelphii) uvožene lokomotive.

Ista lokomotiva je upodobljena tudi na priložnostnem žigu, ki je "sposojen" s strani http://www.posta.si/opis-postnega-ziga/1924/Zeleznica-lokomotiva-Terglou?nodeid=537 in je videti takole:
Slika

Vrni se na

Kdo je na strani

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 6 gostov