Slovenska imena postaj na "Južni železnici" šele od 1885

Vse o zanimivi zgodovini železne ceste skozi čas.
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Slovenska imena postaj na "Južni železnici" šele od 1885

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

"Južna železnica" je šele leta 1885 začela uvajati dvojezično označevanje kolodvorov.
To dokazuje gradivo v avstrijskem državnem arhivu na Dunaju (Österreichisches Staatsarchiv, Wien):

Seznam arhivskega gradiva:
Einführung der Stationsnamen in beiden Landessprachen - Deutsch und Slowenisch - der Linie Marburg-Nabresina, Steinbrück-Sissek und Sankt Peter-Fiume
1885 Akt (Sammelakt, Grundzl., Konvolut, Dossier, File) AT-OeStA/AVA Verkehr Reg.v.EG SBG A 86.12

V Ljubljani je bilo še slabše, saj jim je šele leta 1910 uspelo spremeniti ime postaje "Tautscherhof" /Tavčarjev dvor/ v novo ime postaje " Jeschza" /Ježica/ na progi Ljubljana - Kamnik. Danes te postaje ni več oz. je prestavljena v smer Ljubljane.
viewtopic.php?f=21&t=3191

Tudi s takšnimi dokumenti si lahko pomagaš... :idea:
Če imaš fotografijo postaje "Južne železnice" z nemškim in slovenskim imenom brez datuma, je jasno, da je bila posneta po letu 1885 :lol: :lol:
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Slovenska imena postaj na "Južni železnici" šele od 1885

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

Tudi Aufletov zapis na njegovem blogu http://www.ednevnik.si/?w=ajzenpon&page ... sm=&thisd= : Baumstarkov opis vožnje po savski soteski, potrjuje, da so bile leta 1875 na progi od Zidanega Mosta do hrvaške meje samo nemški napisi na postajah. Ravno tako tudi od Zidanega Mosta do Maribora.


V blogu http://www.ednevnik.si/?w=ajzenpon&page ... sm=&thisd= pa zasledimo tudi članek iz Slovenskega gospodarja z dne 5.3. 1885 : "Jednakopravnost Slovencev na železnicah", kjer vidimo,kaj so zahtevali Slovenci v tem času...

...in še članek: Južna železnica in slovenščina, ki ga je Aufle našel v Novicah leta 1885.


Čestitam Aufletu za uspešne predstavitve življenja povezanega z železnico, same železnice in še marsičesa...
Vsekakor je za "Aufletovimi ajzenponarskimi durmi" ogromno vloženega dela... =D> =D>
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Slovenska imena postaj na "Južni železnici" šele od 1885

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

Bitka za uporabo slovenščine pa se je začela že veliko prej.
Navajam en primer iz Novic iz leta 1876, ki pa se nanaša na Rudolfovo železnico
(iz zakladov "Digitalne knjižnice Slovenije" - dLib.si)

Narodne stvari.

Ravnopravnost na železnicah

Peticija do slavnega vodstva Rudolfove železnice.

Prijatelj našega lista nam piše sledeče:
„Te dni sem se vozil iz Beljaka v Ljubljano. Čudil sem se, da je kondukter vse postaje samo po nemški klical: „Ratschach, Kronau, Lengenfeld itd." Ko pridem v voz, ga interpeliram : kaj je to „Kronau" ? mi pravimo „Kranjska gora"; zakaj še vi tako ne kličete, saj vidite iz vsega, da sedijo tu večidel Slovenci?" On pa mi odgovori: „Tudi kmetje razumejo nemška imena, ni treba po kranjski klicati postaj. Slovenec ni nič; če vam n i p r a v, se p a
p r i t o ž i t e." Blizo tako je govoril ošabni nemški mož, jaz pa, naklonivši mu par debelih, se obrnem proti dvema v vozu sedečima kmetoma, ter ju prašam: ali res vsi ljudje umejo nemška imena postaj po Gorenskem? Zvedel sem pa ravno narobe , namreč , da jih mnogi ne razumejo in je že marsikdo zavoljo tega v škodo prišel. Tako je ubog delavec namesti v Podnart peljal se do Trebiža, ker nemško klicanih postaj ni razumel; revež je moral potem peš beračiti od Trebiža nazaj doli, ker ni imel denarja. Takih slučajev se je gotovo že več prigodilo, in škoda je tem veča, ker mora tisti, ki na slovenski zemlji nemških imen ne zna in se za tega del predaleč pelje, ne samo peš nazaj iti, ampak še po vrhu kazen plačati.
Ko sem kmetom rekel, da bom to v „cajtenge" dal, so bili prav veseli, in so rekli, da bi le kaj pomagalo !
SI. vredništvo „Novic" je naprošeno, kakor koli skrbeti, da ta pritožba pride naznanje vodstvu Rudolfove železnice, da se odpravi napaka, ki ne žali samo narodnih pravic na tisti zemlji, na kateri se železnica vozi, ampak faktično dela škodo ljudem, ki ne umejo nemških imen krajev. Če bila bi imena slovenska in nemška enaka, nihče ne bi imel pravice do pritožbe, al ker je razlika med nekaterimi imeni taka kakor noč in dan, potem je pritožba popolnoma upravičena. Kronau in pa Kranjska gora, — L e n g e n f e l d in pa Dovje, — Zwischenwässern in pa Medvode itd. so si menda tako podobna kakor konj in pa Pferd, Egge in pa b rana i. t. d. Kako bi Nemci kričali, ko bi kondukter klical imena samo po slovenski: „Medvode, Kranj, Dovje, Kranjska Gora" itd. in Slovenec na domači lastni zemlji mora včasih škodo denarja in zamudo časa trpeti zato, ker se kondukterju ne poljubi postajo klicati po slovensko in nemško! Preneumen je izgovor, da vsak kmet ume tudi nemško ime krajev; pomaga si marsikak revež le s tem, da pozna kraj in se po tem znanji z voza spravi. Je li so morebiti železnice po slovenskih deželah tudi propagande za Bismarkijo? Ali smo Slovenci na Slovenskem to, kar Hercegovinci na Turškem? ali to, kar Slovani na Magjarskem? Naj sl. vredništvo stori potrebni korak, da se odpravi škodljiva in sramotna napaka." *)


*)Radi storimo to z natisom upravičene pritožbe ter bomo en iztis njen poslali tudi naravnost vodstvu železnice Rudolfove na Dunaji, nadjaje se, da kondukterji ne bodo za pljučnico zboleli, če kličejo: » Medvode – Zwischenwässern«, »Kranj – Krainburg«, »kranjska gora – Kronau« itd.
Vred.
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
Cepi
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 853
Pridružen: 14.12.2007, 18:34
Kraj: Izlake

Re: Slovenska imena postaj na "Južni železnici" šele od 1885

Odgovor Napisal/-a Cepi »

Slučajno kdo ve, do kdaj so sprevodniki se drli imena postaj?
Uporabniški avatar
Dolfe
Kontrolni
Kontrolni
Prispevkov: 12687
Pridružen: 02.03.2006, 8:52
Kraj: Na cesti

Re: Slovenska imena postaj na "Južni železnici" šele od 1885

Odgovor Napisal/-a Dolfe »

Cepi napisal/-a:Slučajno kdo ve, do kdaj so sprevodniki se drli imena postaj?
Po moje so se nehali dreti približno tedaj, ko je državna statistika SFRJ objavila podatek, da je že 80% prebivalstva pismenega. Slika

Potniki so si že sami znali prečitati ime postaje. press :lol:

Resno; stara garda sprevodnikov je glasno obveščala trenutne postaje še v 80. letih prejšnjega stoletja.
LP, Dolfe
Pa zakwa glih jst?!!
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Slovenska imena postaj na "Južni železnici" šele od 1885

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

Naslova teme ne morem več spremeniti, nima pa smisla odpirati nove teme za vsako progo...

Danes je na vrsti bohinjska železnica...

Iz knjige Andreja Gabrščka: Goriški Slovenci, ".del (1901-1923), Ljublana 1934 bomo povzeli zapis:

Otvoritev bohinjske železnice

"Težko pričakovana bohinjska železnica je bila otvorjena šele 19. julija 1906 in je bila vzrok velikim razburjanjem prej in poslej. Železniški minister Derschatta, hud nacionalec, je skrbel z najrazličnejšimi odredbami, da se goriški Slovenci nismo mogli pomiriti. Ob vsej progi so postavljali dvojezične napise in sicer na prvo mesto italijanske spakedranke naših imen, n.pr. Canale, Auzza in v Gorici sami glavni napis: Gorizia - Görz.
Ker so v notranjosti poslopja glavnega kolodvora bili postavljeni trojezični napisi, smo bili prepričani, da bo tudi glavni napis v vseh treh jezikih. "Soča" 4. julija 1906 je objavila oster članek proti temu drznemu izzivanju: Nimamo besed za tako nesramno žaljenje. Na drzen in nevaren način se igrajo visoki gospodje z najglobljimi čustvi našega prebivalstva.
Vsaki žalitvi bo sledil odgovor. In dandanes živimo v nevarnih časih, saj gospoda ve, kaj se godi po svetu. Utegne se bridko maščevati, da železnica ne bo imela naravnega varuha takrat, kadar ga utegne najbolj potrebovati, kadar bi utegnil zadoneti klic: Slovenci, bodite varuhi, pomagajte, daa se ne uresničijo nakane laških anarhistov in garibaldincev - takrat naj pomagajo oni, čijih jezik se blesti na višavah, kaj naj iščejo pri ljudstvu, čigar jezik žalijo itd.
"Soča" zahteva, da se ta infamnost odpravi.
Dokler se to ne zgodi, naj se odloži otvoritev.

Ta članek je bil poslan s prevodom vred in v priporočenem pismu na ministrstvo in namestniku knezu Hohenloheju. Niso odložili otvoritve, a izginila sta napisa Görz-Gorizia ne da bi postavili nov napis v treh jezikih. Goriški kolodvor je ostal še dolgo brez glavnega napisa, dasi so pozneje vlake oznanjali v treh jezikih.

Pri imenovanju osebja na vseh kolodvorih smo opazili in občutili Slovencem sovražni sistem. Celo na male postaje so nam imenovali nemške uradnike in pošiljali nemške delavce.

"Soča" 11. julija 1906 je objavila srdit članek "Dva Nemca za goriški kolodvor": imenovana sta bila za načelnika Höpperger iz Herpelj in Wieser iz Hiflaua. Ko je Höpperger prišel v Hrpelje, je takoj prepovedal vsem uslužbencem govoriti slovenski. Slovensko časopisje je zagnalo krik proti njemu in tistim, ki so ga poslali na slovensko zemljo preganjat slovenski jezik. In zdaj so nam ga poslali v Gorico. Komaj eno leto je oficial, prednost pred njim ima več drugih oficialov in nadoficialov. Nacionalni minister Derschatta nam ga je poslal v Gorico v nemške namene.
Wieser je pred dvema letoma moral oditi iz Jesenic v Medvode in potem Hiflau edino radi svojih nemških hujskarij. "Soča" poziva poslance, naj povedo Derschatti, kar mu tiče. Sledil bo tak odpor, da ga bodo pomnili visoki izzivači in sramotilci našega naroda.

Ker take in enake odredbe nemškega nacionalca Derschatte niso dobrega obetale, sta se našli obe domači stranki za skupen nastop in odpor. In listi obeh strank so 14. julija objavili docela enak proglas na ljudstvo.
Sklicanih je bilo za drugi dan devet javnih ljudskih shodov z enekim dnevnim : Bohinjska železnica, njena važnost in nje pomen za slovenski narod...
.
.
Vsi na shode in zmaga bo naša!
"Soča" je zapisala:
"Vlada naj bo sploh zadovoljna, da naš narod vobče pripušča nemške napise, saj nemščina ni deželni ne državni jezik, kaj ima torej opraviti v naši deželi ?!
Končno pozove vse občine ob bohinjski progi, da za slavnostno otvoritev razobesijo - edino le slovenske trobojnice.Iv
Iz Ljubljane pa je prispela brzojavka ana Hribarja, ljubljanskega župana:
"Čestitam goriškim Slovencem, kateri složni in odločni nastop v zadevi postajnega napisa rodil je važen uspeh.

"Soča" je dan pred otvoritvijo proge naznanila ljudstvu:
"Vlada je dala odstraniti vse žaljive napise. Izjavlja prepričanje, da se taki napisi ne vrnejo več; - še več, da se končno to vprašanje reši v našo zadovoljnost."
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
Dolfe
Kontrolni
Kontrolni
Prispevkov: 12687
Pridružen: 02.03.2006, 8:52
Kraj: Na cesti

Re: Slovenska imena postaj na "Južni železnici" šele od 1885

Odgovor Napisal/-a Dolfe »

ŽC, ni problema. Napiši novi naslov, jaz se pa potrudim, da ga bomo brali. :wink:
LP, Dolfe
Pa zakwa glih jst?!!
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Slovenska imena postaj na "Južni železnici" šele od 1885

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

Slovenec, politični list za slovenski narod, Ljubljana 3. januvarja 1900 piše:

Dne 20. decembra 1899 so otvirili železnico Velenje - Dravograd. Napisi so dvojezični.
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Slovenska imena postaj na "Južni železnici" šele od 1885

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

Dne 18. januarja 1919 je Dr. Pestotnik, poverjenik Narodne vlade za promet izdal razglas o slovenskih imenih železniških postaj, ki je izšel v Uradnem listu Narodne vlade SHS v Ljubljani dne 22. januarja 1919...

link: http://www.sistory.si/publikacije/pdf/u ... 19_040.pdf

Pa si poglejmo ta razglas...

Razglas

Uradno se razglaša, da so se uvedla za proge
v področju državnih železnic in obratnega nadzorništva
južne železnice v Ljubljani, ki jih to
ravnateljstvo in nadzorništvo faktično že obratujeta,
ta-le edino veljavna postajna slovenska
imena (v oklepajih prejšnja nemška, oziroma
madžarska imena).

Proga Jesenice-Podbrdo.

Jesenice (Aßling), Dobrava (Dobrawa), Podholm-
Vintgar (Buchheim-Rotweinklamm), Bled
(Veldes), Bohinjska Bela (Wocheiner Vellach),
Soteska (Stiege), Nomenj (Neuming), Bistrica-
Bohinjsko jezero (Feistritz-Wocheiner See),
Podbrdo.

Proga Podroščica-Jesenice.
Podroščica (Rosental), Jesenice (Aßling).

Proga Rateče-Ljubljana.

Rateče (Ratschach-Weißenfels), Planica,
Kranjska gora (Kronau), Gozd Mrtulek (Wald
Martulik), Dovje (Lengenfeld), Hrušica (Birnbaum),
Jesenice (Aßling), Javornik (Jauerburg),
Žirovnica (Scheraunitz), Lesce (Lees), Radovljica
(Radmannsdorf), Otoče (Ottotsche), Podnart-
Kropa (Podnart-Kropp), Sv. Jošt (St.Jodoci),
Kranj (Krainburg), Bitinje (Feichting),
Škofja. Loka (Bischoflack), Medvode (Zwischenwässern),
Št.Vid-Vižmarje (Vižmarje),
Dravlje (Laibach Vorbahnhof),
Ljubljana državni kolodvor (Laibach Staatsbahnhof), Ljubljana
glavni kolodvor (Laibach Hauptbahnhof).

Proga Kranj-Tržič.

Kranj (Krainburg), Naklo (Naklas), Duplje (Duplach), Križe (Heiligenkreuz), Tržič (Neumarktl).


Proga Ljubljana državni kolodvor- Kamnik.

Ljubljana državni kolodvor (Laibach Staatsbahnhof),
Jezica (Jeschza), Črnuče (Tschernutsch),
Trzin (Tersain), Domžale (Domschale), Jarše-Mengeš (Jarsche -Mannsburg),
Holmec pri Kamniku (Homec), Kamnik (Stein).


Proga Ljubljana glavni kolodvor- Bubnjarci.

Ljubljana glavni kolodvor (Laibach Hauptbahnhof),
Ljubljana dolenjski kolodvor (Laibach Unterkrainer Bahnhof), Lavrica (Laverca),
Škofljica (Skofelca), Smarje-Sap (St. Marein-Sap), Velike Uplje (Großlupp), Boštanj
(Weißenstein), Žalina (Schalna), Višnja gora (Weixelburg), Stična (Sittich), St. Vid pri Stični-(St.Veit bei Sittich), Radohova vas (Rodockendorf),
St. Lovrenc na Dolenjskem (Sankt Lorenz in Krain), Velika Loka (Großlack),
Trebnje (Treffen), Ponikve-Mirna peč (Hönigstein),
Novo mesto (Rudolfswert), Kandija (Kandia), Birčna vas (Wirtschendorf), Uršna sela-Toplice (Uršna Sela-Töplitz), Rožni dol-Pribišje (Rosental -Pribischje), Semič (Semitsch),
Črnomelj (Tschernembl), Gradac v Beli Krajini (Gradac in Krain), Dobravica (Dobrawitz),
Metlika (Möttling), Rosalnice (Rosalnitz),
Bubnjarci.

Proga Velike Uplje-Kočevje.

Velike Uplje (Großlupp), Predolje (Predole),
Čušperk (Zöbelsberg), Dobrepolje (Gutenfeld),
Velike Lašče (Großlaschitz), Ortnek (Ortenegg),
Žlebič, Ribnica (Reifnitz), Lipovec (Lipowitz),
Stara cerkev pri Kočevju (Mitterdorf bei Gottschee), Kočevje (Gottschee).


Proga Novo mesto-Straža-Toplice.

Novo mesto (Rudolfswert), Straža-Toplice (Strascha-Töplitz).


Proga Trebnje-St.Janž na Dolenjskem.

Trebnje (Treffen), Mirna (Neudegg), Šent Rupert-Rakovnik (St. Ruprecht -Kroisenbach),
Mokronog-Bistrica (Nassenfuß-Feistritz), Pijavice (Piautze), Št. Janž na Dolenjskem (Johannistal).

Proga Spodnji Dravograd-Celje.

Spodnji Dravograd (Unterdrauburg), Otiški vrh (Ottischnigberg), Št. Janž pri Spodnjem Dravogradu (St. Johann ob Unterdrauburg),
Sv. Jedert (St. Gertraud), Mesto Slovenji gradec (Stadt Windischgraz), Slovenji gradec (Windischgraz),
St. Martin pri Slovenjem gradcu (St. Martin bei Windischgraz), Turiška vas (Türkendorf), Dovže (Dousche), Mislinje (Mißling),
Gornji Dolič (Ober -Dollitsch), Huda luknja (Hudalukna), Paka (Paak), Selo (Selle),
Velenje (Wöllan), Pesje (Hundsdorf), Skale (Skalis), Šoštanj-Topolščice (Schönstein-Bad Topolschitz), Paška vas (Packdorf), Rečica ob Paki (Rietzdorf an der Pack), Polzela-Braslovče (Heilenstein-Fraßlau), St. Peter v Savinjski
dolini (St. Peter im Sanntale), Žalec (Sachsenfeld),
Petrovce (Pletrowitsch), Celje (Cilli).

Proga Špilje-Logatec.

Spilje (Spielfeld-Straß), Št. Ilj (Egydi-Tunnel)
Pesnica (Pößnitz), Maribor glavni kolodvor (Marburg Hauptbahnhof), Tezno, premikalni kolodvor (Thesen Verschubbahnhof),
Hoce (Kötsch), Orehova vas-Slivnica (Nußdorf-Schleinitz), Račje-Fram (Kranichsfeld-Frauenheim),
Pragersko (Pragerhof), Slovenska Bistrica (Windisch-Feistritz), Poljčane (Pöltschach),
Ponikve (Ponigl), Grobelno, Št. Juri (St. Georgen), Štore (Store), Celje (Cilli), Laško (Markt Tüffer),
Rimske toplice (Römerbad),
Zidani most (Steinbrück), Hrastnik (Hrastnigg),
Trbovlje (Trifail), Zagorje (Sagor),
Sava, Litija (Littai), Kresnice (Kreßnitz), Laze (Laase), Zalog (Salloch),
Ljubljana glavni kolodvor (Laibach Hauptbahnhof), Brezovica (Brezovic),
Preserje (Presser), Borovnica (Franzdorf),
Verd, Logatec (Loitsch).

Proga Špilje-Ljutomer.

Špilje (Spielfeld-Straß), Črnišine(Schwarza),
Trnovo ob Muri (Weitersfeld), Cmurek (Mureck),
Gozdišče (Gosdorf), Višnja (Weixelbaum),
Purkla, Obrajna (Halbenrain), Radgona (Radkersburg), Gornja Radgona (Ober-Radkersburg),
Radenci (Bad Radein), Hrastje-Mota (Eich-Mauthdorf), Bučečovci (Wudischofzen)
Križovci pri Ljutomeru (Kreuzdorf), Ljutomer (Luttenberg).


Koroška proga.

Maribor koroški kolodvor (Marburg Kärntner Bahnhof), Limbuš (Lembach), Bistrica (Feistritz), Ruše (Maria Rast),
Fala (lFaal),
Sv. Lovrenc na Pohorju (St. Lorenzen), Brezno-Ribnica (Reifnig-Fresen),
Vuhred -Marnberk (Wuchern-Mahrenberg), Vuzenica (Saldenhofen), Spodnji Dravograd (Unterdrauburg),
Guštanj (Gutenstein-Streiteben), Prevalje (Prävali), Holmec (Homberg), Pliberk (Bleiburg) ,
Metlovo (Mittlern), Velikovec (Völkermarkt), Sinča vas (Kühnsdorf).


Proga Sinča vas-Železna kaplja.

Dobrla vas (Eberndorf), Goselja vas (Gosseldorf),
Žitara vas (Sittersdorf), Miklavčevo (Miklautzhof), Reberce (Rechberg), Železna kaplja (Eisenkappel).


Proga Pragersko-Velika Kaniža.

Pragersko (Pragerhof), Cirkovce (Zirkowetz),
Sv. Lovrenc na Dravskem polju (Sterntal),
Ptuj (Pettau), Moškanjci (Moschganzen),
Velika Nedelja (Groß-Sonntag), Ormož (Friedau), Središče (Polstrau), Mačinci (Miksavar),
Čakovac (Csaktonrya), Subotica (Kisszabadka),
Kraljevac-Prelog (Muraskiraly-Perlak), Donji Mihaljevac (Alsomihalyfalva),
Kotoriba-Donja Dubrava(Kotor-Alsodomboru), Mursko Središče (Murakerestur), Velika Kaniža (Nagy-Kanizsa).


Proga Poljčane-Konjice.

Poljčane (Pöltschach), Spodnje Laže (Unter-Lasche), Zbelovo (Plankenstein), Loče (Heiligengeist),
Draža vas (Gittersdorf), Konjice (Gonobitz).


Proga Grobelno-Rogatec.

Grobelno, St. Vid pri Grobelnem (St. Veit bei Grobelno), Šmarje pri Jelšah (St. Marein bei Erlachstein), Stranje,
Mestinje (Möstin),
Kostrivnice-Podplat (Kostreinitz-Podplat), Rogaška
Slatina (Rohitsch-Sauerbrunn), Rogatec (Rohitsch).


Proga Zidani most-Dobova.

Zidani most (Steinbrück), Radeče pri Zidanem mostu (Ratschach bei Steinbrück), Loka (Laak), Sevnica (Lichtenwald), Bianca, Rajhenburg (Reichenburg), Videm-Krško (Videm-Gurkfeld), Brežice (Rann), Dobova.


Proga Ljubljana glavni kolodvor-Vrhnika.

Ljubljana glavni kolodvor (Laibach Hauptbahnhof),
Lukovica (Lukowitz), Log, Drenov grič, Vrhnika (Oberlaibach)

V Ljubljani, dne 18. januarja 1919.

Dr. Pestotnik s. r.,
poverjenik Narodne vlade za promet.


Verjetno je v "prepisanem" tekstu tudi kakšna napakica :wink:
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Slovenska imena postaj na "Južni železnici" šele od 1885

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

Da se ne boste zgovarjali na moje napakice, še tekst v celoti iz Uradnega lista...

Slika

Slika

Slika

Slika
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
dingo
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 531
Pridružen: 08.08.2009, 15:42

Re: Slovenska imena postaj na "Južni železnici" šele od 1885

Odgovor Napisal/-a dingo »

Zanimivo, da se je za Grosuplje prijela neka zmes nemškega in slovenskega imena.
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Slovenska imena postaj na "Južni železnici" šele od 1885

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

Ja, to je kar velik problem, saj se je od leta 1136 dalje pisalo Groslupp...
Sicer se je pisarjem zapisalo tudi Gros Vppel (1484), vendar zopet 1496: Graslup.

Ogromno je predlogov, kaj naj bi ime pomenilo,le kateri je pravi?
Tako so se na koncu odločili "komisarji", kaj je "pravo" ime kraja....

Tudi Marko Snoj v etimološkem slovarju slovenskih zemljepisnih imen zapiše: Ime etimološko ni zanesljivo pojasnjeno.
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Gorchi
Kontrolni
Kontrolni
Prispevkov: 6518
Pridružen: 23.10.2006, 12:25
Kraj: Cerklje na Gorenjskem

Re: Slovenska imena postaj na "Južni železnici" šele od 1885

Odgovor Napisal/-a Gorchi »

Je pa žalostno videti, da tudi kot provinca Avstroogrske monarhije na naših postajah ni bilo dvojezičnih imen, pa četudi bi zapisali najprej tuje ime in šele nato slovensko ime, temveč smo končno prava slovenska imena dobili šele po tem razglasu. Madona smo čuden narod, vseskozi smo bili na tak ali drugačen način podložni nekomu drugemu... :roll: :roll: :roll: :roll:
Še bolj žalostno pa je, da sedaj, ko smo končno dosegli samostojnost pa se mladi frajarijo z uporabo tujk, bodisi z uporabo izrazov iz bivše države, bodisi iz angleško govorečega področja. A ne bi bil že počasi čas pa se postavimo na noge in začnemo uporabljati naš lepi jezik tako kot je treba, brez tujk po možnosti?!
Goran
Uporabniški avatar
SZ ljubitelj
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 436
Pridružen: 26.01.2007, 11:33
Kraj: Nova Štifta

Re: Slovenska imena postaj na "Južni železnici" šele od 1885

Odgovor Napisal/-a SZ ljubitelj »

Se močno strinjam z @Gorchijem, da moramo zelo paziti na naš jezik in biti ponosni, da smo se ohranili skozi vso zgodovino. Zdaj pa, ko smo samostojni, je pa vse tuje boljše kot pa domače.
Ponosen sem na zgodovino in na velike slaviste: Trubar, Kopitar,(p. Stanislav Škrabec) in drugi.


mmg hvala vsem, ki se na tem forumu trudite pisati slovnično pravilno
Lep pozdrav vsem

Tadej
Uporabniški avatar
Dolfe
Kontrolni
Kontrolni
Prispevkov: 12687
Pridružen: 02.03.2006, 8:52
Kraj: Na cesti

Re: Slovenska imena postaj na "Južni železnici" šele od 1885

Odgovor Napisal/-a Dolfe »

Gorchi napisal/-a:... A ne bi bil že počasi čas pa se postavimo na noge in začnemo uporabljati naš lepi jezik tako kot je treba, brez tujk po možnosti?!
No, a vidiš? Zato tukaj ni pantografov, ...... Slika
LP, Dolfe
Pa zakwa glih jst?!!
Odgovori