železocestnik napisal/-a:Če smo vse spravili na kup, dodajmo še malo zgodovine, ki jo je o prometu v jeseniški železarni napisal Ivan Mohorič v knjigah "Dva tisoč let železarstva na Gorenjskem", Ljubljana 1970 (2 dela).
Ivana Mohoriča ni potrebno predstavljati, svoje delo je opravil temeljito in precizno, na arhivskih virih. Dovolj je, da napišemo da je bil tajnik zbornice za trgovino in obrt, minister v vladi v BG...
Začetki elektrifikacije
"Pri gradbenih delih v karavanškem predoru in za pogon električne železnice, ki so jo bili zgradili za dovoz kamenja z Mirce do Hrušice, je železniška gradbena direkcija potrebovala pogonsko energijo, ki si jo je pridobila na Radovni. KID je ministrstvu prepustilo vodne pravice za čas izgradnje tunela, po končani izgradnji je elektrarno odkupila KID.
Kmalu je KID ugotovila, da pošiljanje polfabrikatov po železnici med martinarno na Jesenicah in valjarno na Javorniku nikakor ne ustreza in da bi bilo za obrat ugodneje, pa tudi ceneje, če bi zgradila med Savo in Javornikom lastno električno železnico. Pogonski tok za to železnico je nameravala dobiti iz Radovne, kjer so opustili obrat in demontirali fužine. Ob zapuščeni železarni v Radovni je KID postavila elektrarno, s katero je zajela 600 KM.
Konec leta 1906 so začeli voziti z električno lokomotivo E-1, ki je še leta 1970 vozila kot rezerva. Z njo so vozili Anton Tratnik, Alojz Povše in Franc Krajcer.
Če sledimo Mohoriču, naj bi vsaj v začetku E - 1 delovala na tok iz centrale v Radovni...
Mohorič, 2000 let železarstva:
"Ko so leta 1906 iz centrale v Radovni napeljali električni tok, so pričeli voziti z električno lokomotivo E-1, ki še danes vozi kot rezerva na tej progi."
Mohorič, še enkrat...
"Prvo vodno električno centralo je zgradila KID na opuščenih fužinah ob Radovni v Gorjah leta 1906. Izkoriščala je vodni padec 20m v zgornjem delu Radovne. Potok so zajezili in voda je tekla do nabiralnika nad centralo po odprtem lesenem koritu, ki so ga kasneje zabetonirali. V centrali sta bila postavljeni dve Francis spiralni turbini po 270, skupaj 540 KM. Vsaka je bila direktno sklopljena z generatorjem moči 300 kVA, skupaj torej 600 kVA, z napetostjo 500 V in frekvenco 50 Hz."
Iz knjige "Razvoj elektrifikacije Slovenije" pa izvemo:
"HE Gorje leta 1906: Prek treh enofaznih transformatorjev se energija prenaša po 7 km dolgem daljnovodu 10 kV do železarne na Jesenicah."
Na žalost brez podatka, na kakšno napetost transformirajo v železarni
Edina oprijemljiva točka je leto 1908:
"Leta 1907 je KID postavila dva parna kotla, leto zatem pa še parno turbino, na katero je bil neposredno priključen generator 938 KVA, 400 V, ki je rabil svojemu namenu do leta 1931."
Na žalost bi rabili enega "eletričista", da bi malo pogledal v arhiv železarne in ugotovil, kakšne transformatorje so imeli v železarni leta 1906 ali pa v Arhiv Slovenije. Vsaka elektrarna si je morala pridobiti gradbeno in uporabno dovoljenje. Brez izjeme!
Arhivsko gradivo obstaja. Vzrok, zakaj do sedaj ni bilo ugotovljeno, kakšna napetost se je uporabljala v železarni Jesenice je "laziness"
pozdrav
Darko