Stare lokomotive jeseniške železarne

Vse o zanimivi zgodovini železne ceste skozi čas.
Odgovori
363
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 1420
Pridružen: 06.09.2006, 18:28

Re: Stare lokomotive jeseniške železarne

Odgovor Napisal/-a 363 »

Tukaj je ena slika izpred normalnotirne kurilnice. Kvaliteta ni dobra, ker ni bilo originalna slike in je zato slikana povečava slike na steni.
Slika

Na sliki so tri lokomotive.
Čisto levo je N-I je bila izdelana leta 1929 v tovarni AEG pod tovarniško številko 4340.
Za njo je dizel lokomotiva mažarske izdelave. Na Mažarskem jo poznajo pod vrsto M31
Tukaj nekaj slik te serije:
http://www.railfaneurope.net/pix/hu/die ... 1/pix.html
Na desni strani pa je 62-645 izdelana v ĐĐ leta 1958. V železarni je imela oznako N-X in je danes v Srbiji.

Je bilo še več starih skeniranih slik namenjenih za na forum, a je šla njihova digitalna oblika rakom žvižgat.

Lp
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Stare lokomotive jeseniške železarne

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

@363, vsi vemo, kakšne volje smo, ko nam gre kakšno delo "v maloro"... :evil:
Ampak, če te lepo naprosimo, ali se bi dalo obnoviti "sejo" (...ponovno skenirati... :lol: ) [-o< [-o<
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
363
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 1420
Pridružen: 06.09.2006, 18:28

Re: Stare lokomotive jeseniške železarne

Odgovor Napisal/-a 363 »

Brez skrbi @ŽC. Slike bodo, ampak ne zdaj takoj.
Se jih je treba najprej ponovno sposoditi in si najti čas za skenirati.

Lp
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Stare lokomotive jeseniške železarne

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

Če smo vse spravili na kup, dodajmo še malo zgodovine, ki jo je o prometu v jeseniški železarni napisal Ivan Mohorič v knjigah "Dva tisoč let železarstva na Gorenjskem", Ljubljana 1970 (2 dela).
Ivana Mohoriča ni potrebno predstavljati, svoje delo je opravil temeljito in precizno, na arhivskih virih. Dovolj je, da napišemo da je bil tajnik zbornice za trgovino in obrt, minister v vladi v BG...

"Zoisove železarne je leta 1869 odkupila Kranjska industrijska družba (kratko KID).
Leta 1870 pa so zgradili gorenjsko progo. Železarne na Javorniku in na Savi so si skušale zagotoviti čim ugodnejše pozicijeob progi. Na povezavo fužin z industrijskimi tiri na Gorenjskem takrat še nihče ni mislil. Tako se tudi po odprtju prometa železarne še naprej prevažale tovore na železniško postajo in z nje z volovsko vprego. Z odkupom Zoisovega kompleksa je KID prevzela manj rentabilne obrate, ki so delali dražje in pod neugodnejšimi pogoji kakor železarne na Savi.
Osrednja in najboljša železarna na Jesenicah je ostala še nadalje samostojna v Ruardovi lasti in je uspešno konkurirala prevzetim železarnam, dokler tudi teh obratov ni odkupila KID konec leta 1871.
Leta 1888 so pričeli graditi novo železarno na Savi, ki je šla v pogon leta 1890.
Vse do devetdesetih let so dovažali rudo, oglje, drva, šoto in les v železarno na Savi in na Javorniku ter razvažali njihove izdelke na volovskih vozeh. Rudo od Savskih jam so dovažali k plavžem kmetje od Sv. Križa-Planine z volovsko vprego po stari rudni cesti v pletenih vozovih, tako imenovanih "kripah" ali koših. Kmetje so imeli pri vsem tem skozi vse leto lep postranski zaslužek. Vozili so, če so vremenske razmere dopuščale. Na Savi je okrog plavža kar mrgolelo kmečkih voz z rudo in ogljem, ki so čakali na prevzem.
Pošiljke, ki so prihajala z železnico, so še dvajset let po odprtju gorenjske proge prevažali s postaje v železarno z volmi.
Leta 1889 pa je KID po pogodbi z železniško upravo z dne 30. julija 1889 dobila lastni industrijski tir iz železarne na železniško postajo. Stroj državne železnice je po potrebi pripeljal prispele vagone v tovarno in obenem prevzel naložene pošiljke za nadaljno odpremo. Vozove za tovarno je hodil ranžirat na postajo star višji premikač Lojze Zorman, ki je že na postaji razporedil vozove, da so jih v tovarni lahko dostavili k obratom. V tovarni so premik opravljali ročno delavci ali pa so z volovsko vprego spravljali vagone do posameznih obratov.
Tudi na ozkotirni progi so premikali vozila z volmi.
Na odval je ogorke in žlindro vozil z enim volom Janez Razinger, po domače Volar. Drugi vol je od leeta 1902 vozil s Save ingote v valjarno na Javornik. Pri hruški pod Vodičarjevim klancem je čakal tretji vol, da so ga v klanec pripregli.
Ta prometna idila je trajala do leta 1905, ko je tovarna nabavila bencinski motor za ozkotirno omrežje. Janezovega vola so tedaj prodali za visoko ceno 1000 goldinarjev.

Slika


Promet z železnico je na pričetku 20. stoletja dosegal do 20 voz dnevno. V železarni so položili štiri normalne tire, šest kretnic in štiri plošče za obračanje. Stranska tira sta vodila v mehanično delavnico, v žično valjarno in martinarno. Železarna je po železnici pošiljala platine v Judenburg, žico in palično železo pa v Belo Peč. Kropo in Bistrico v Rožu. Med množičnimi tovori so prihajale po železnici pošiljke premoga za generatorje plavžnega plina, grodlja iz Škednja pri Trstu in starega železa iz Trsta, kamor je prispevalo po morju iz Anglije, Španije, Belgije itd.
Prva tehtnica za železniške vozove je stala pred centralnim skladiščem. Tu je pošiljke tehtal Janez Hafner, za njim pa Valentin Stopar. Ozki tir v tovarni je zgradila posebna progovna skupina desetih mož pod vodstvom Antona Volteja.
Leta 1905 so dobili v tovarno prvi bencinski motor, ki ga je vozil Franc Krajcer. Ta ga je že prej vozil pri gradnji predora na Bohinjski Beli. Za Krajcarjem so vozili Matija Likovič, Blaž Petač in Janez Mrak.
Okoli leta 1901 je znašala dolžina vseh ozkotirnih prog v železarni 3598 m.

Sčasoma zveza iz Trbiža čez Ljubljano in Divačo alpskemu omrežju državnih železnic ni več ustrezala. Poleg vsega je bila ta zveza odvisna od prevoza po progah Južne železnice med Ljubljano in Divačo. Po težkih bojih za varianto, ki bi najbolj ugajala KID, se je nazadnje res odločilo za gradnjo karavanško-bohinjske železnice.
Bohinjsko progo so odprli za promet 19. julija 1906, karavanško pa 30. septembra 1906.
Jesenice so dobile novo postajno poslopje na nasprotni strani dotakratne postaje. Postaja pa je bila urejena z modernimi peroni in podvozom. Prejšnjo postajo pa je odkupila KID ter jo premestila na teren železarne in porabila
za ureditev labioratorija. Potrebna je bila tudi prezidava skladišča, ki je ostalo na zahodni strani, ker so gradili nov tir v tovarno mimo poslopij v Hrenovici."

Začetki elektrifikacije

"Pri gradbenih delih v karavanškem predoru in za pogon električne železnice, ki so jo bili zgradili za dovoz kamenja z Mirce do Hrušice, je železniška gradbena direkcija potrebovala pogonsko energijo, ki si jo je pridobila na Radovni. KID je ministrstvu prepustilo vodne pravice za čas izgradnje tunela, po končani izgradnji je elektrarno odkupila KID.
Kmalu je KID ugotovila, da pošiljanje polfabrikatov po železnici med martinarno na Jesenicah in valjarno na Javorniku nikakor ne ustreza in da bi bilo za obrat ugodneje, pa tudi ceneje, če bi zgradila med Savo in Javornikom lastno električno železnico. Pogonski tok za to železnico je nameravala dobiti iz Radovne, kjer so opustili obrat in demontirali fužine. Ob zapuščeni železarni v Radovni je KID postavila elektrarno, s katero je zajela 600 KM.
Konec leta 1906 so začeli voziti z električno lokomotivo E-1, ki je še leta 1970 vozila kot rezerva. Z njo so vozili Anton Tratnik, Alojz Povše in Franc Krajcer.

Slika



Zaradi povečanja prometa so morali kupiti še drug bencinski motor, ki ga je tovarna kupila po končanih delih od gradbene direkcije železnic. Prvi premikači so bili Luka Jordan, Leopold Demšar in Andrej Rahne, kasnejši strojevodja, potem Matevž Tomažin in Franc Horvat.
Ker je bilo dela vedno več, je tovarna kupila aprila leta 1907 parno lokomotivo. Ta lokomotiva je obratovala še leta 1970. Vozili so jo Unterberger, Ureš in drugi.

Slika

Vozovi so bili povečini prekucni vozički, tako imenovani "kimpeži".
KID je tudi poceni kupila od železnice koritne in ladijske vozove ter platone.


Meseca oktobra 1908 je kupila novo normalnotirno parno lokomotivo, ki je obratovala do leta 1950.

Slika

S to pridobitvijo pa je nastala tudi potreba po lastni kurilnici. Prvotno so imeli za kurilnico malo lopo, kjer je potem bila naprava za kisik. V njej so do prve vojne opravljali tudi manjša popravila.

Pri proučevanju prometne zveze med martinarno na Savi in valjarno na Javorniku so ugotovili, da je prevoz po železnici, kjer je stala tovornina za vagon 8 kron, predrag in da bi bil obrat po lastni progi cenejši. Izračunali so, da bi graditev lastne ozkotirne proge stala 155000 kron in bi ž njo prihranili letno 18000 kron.
Za graditev električne železnice na Javornik KID ni imela pravice do razlastitve za progo potrebnega zemljišča. Posestniki so to izkoristili in dražili ceno zemljišč. Namesto prvotno preračunanih 9000 kron je stal odkup parcel 39940 kron. Ravnatelj železarne Luckman je v svojem poročilu ugotovil, da bo znašal prihranek, ki ga bo dosegla družba s to železnico, s tem da bodo lahko prevažali še vroče ingote v valjarno, 52000 kron, na tovornini pa 15000 kron.

Leta 1905 je družba betonirala jez na Savi in dobila dovoljenje za gradnjo ozkotirne železnice od Save do novih obratov na Javorniku.
Železarna je po končanih gradbenih delih odkupila mnogo odvečnega inventarja železniške gradbene direkcije, med njimi tovorne vozičke, lokomotive in naprave električne železnice iz kamnoloma do Hrušice."
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
totimato
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 615
Pridružen: 02.01.2009, 11:00
Kraj: Zg. Polskava

Re: Stare lokomotive jeseniške železarne

Odgovor Napisal/-a totimato »

=D>

Hvala vsem za prispevke! Bravo!
Počasi. Sem na delu in ne na begu. Moj hobi, moja pravila.
363
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 1420
Pridružen: 06.09.2006, 18:28

Re: Stare lokomotive jeseniške železarne

Odgovor Napisal/-a 363 »

Tukaj na sliki, če je kdo videl je jenbah serije JŽ 731-1xx. V železarni je označen kot 732-001.

http://www.shrani.si/f/3Y/je/3CiF2aVD/slika06.jpg

Ali ima kdo kaj več podatkov o tej lokomotivi(serijska številka,...). Te serije naj ne bi bilo v Sloveniji pod JŽ. Ali je bil to edini primerek v Sloveniji, ker so ostale lokomotive te serije vozile na Hrvaškem in v Makedoniji?

Lp
Uporabniški avatar
Dolfe
Kontrolni
Kontrolni
Prispevkov: 12687
Pridružen: 02.03.2006, 8:52
Kraj: Na cesti

Re: Stare lokomotive jeseniške železarne

Odgovor Napisal/-a Dolfe »

Tole je bolj tako, neuradno, po spominu:

Sekcija za Vleko Ljubljana, (TOZD za Vleko Vlakov, v tistih časih imenovan), je imel v 80. letih prejšnjega stoletja kar šest ali sedem premikalk serije JŽ 731. Pod tem imenom se je skrivala lokomotiva Jenbach C-400.

731- 018 - prodana
731 - 019-zaletena-kasirana;
731 - 020-delala v Zid. Mostu - prodana
731 - 021 - prodana
731 - 022 - garirana na Jesenicah
731 - 023- zaletena-kasirana

Konec omenjenih 80.let so te premikalke prodali različnim tovarnam. Tistim, katere so pač imele svoje industrijske tire in svoj premik. 731-019 in 023 pa sta pri ID dobili tako hude poškodbe, da so ju razrezali.
Nekako mi manjka 731-024. Zdi se mi, da je bila tudi ta. Slika


Veljalo bi pogledati še v arhiv o lokomotivi 731. Nekaj debate se je v preteklosti že vrtelo okrog njih. :wink:

MMG, V arhivu sem našel še tale link: http://www.pospichal.net/lokstatistik/22703-jz731.htm
LP, Dolfe
Pa zakwa glih jst?!!
363
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 1420
Pridružen: 06.09.2006, 18:28

Re: Stare lokomotive jeseniške železarne

Odgovor Napisal/-a 363 »

Samo ta lokomotiva je bila že kar nekaj časa prej v železarni kot, da bi bila prodana v 80-tih od JŽ.

Naj bi nekaj pisalo v knjigi 100 godina remonta lokomotiva ( Gredelj).
Samo nisem 100%, ker nimam te knjige.

Lp
363
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 1420
Pridružen: 06.09.2006, 18:28

Re: Stare lokomotive jeseniške železarne

Odgovor Napisal/-a 363 »

Nekaj našel na forumu:
Avtor je Florjan
Železarna Jesenice je imela en Jenbach DHL 600 C. Zunanja oblika je bila podobna seriji 731, za kabino je imel kratek podaljšek, motor pa je imel 441kw. Namenjen je bil za težki tovarniški premik in izboljšano čiščenje zraka dizel motorja, zaradi obratovanja v tovarniških pogojih.

Iz tele teme:
http://www.vlaki.info/forum/viewtopic.php?f=2&t=3741

Potem pa je to res 732-001, ki je prišel z 731-002 v Jugoslavijo kot prototip in so na podlagi teh dveh naredili serijo 732-1xx.
Narejen naj bi bil v JW, samo ima tisti iz železarne ima oznako ĐĐ
FNR -- 3.667.053
ACHSF-- C-dh
SPUR --1435
TYP -- DH600C48
PS --600,00
TONNEN --48,00
BESTELLER -- JUGOSLAWIEN JZ 732-001

Vir:
http://achristo.homepage.t-online.de/HerstJW600.htm

V Avstriji sta bili dve lokomotivi tudi pod OBB z oznako 2064.
http://de.wikipedia.org/wiki/%C3%96BB_2064
Sliki:
http://www.eisenbahn-bilder.com/db/cate ... at_id=2775

Lp
Florjan
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 659
Pridružen: 16.11.2005, 18:56
Kraj: Šmartno pri Litiji

Re: Stare lokomotive jeseniške železarne

Odgovor Napisal/-a Florjan »

Dolfe, prav imaš bila je tudi 731 024 in 025. Zadnja je imela večji požar leta 1969 na tovorni v Mostah. Zaradi nabiranja mastnih saj v izpušnem loncu, posebno v prostem teku, je prišlo do vžiga. Izklop vleke pa full gas, da so saje hitro zgorele in če je bilo ponoči smo občudovali pravi kres. Kot se mi zdi so v Mostah ugasnili motor in se je požar razširil na motorni prostor. Mojstri v Dizel depoju v Šiški so jo obnovili. Nazadnje delala v TVT Maribor.
Na zadnji sliki katere je prilepil 363 to je lok OBB 2o64 007 se vidi da je stranskih pokrovov ob motornem prostoru 6 in na sosednji lok iste vrste kratek podaljšek na zadnji strani kabine. 731 0xx je imela samo 5 pokrovov.
http://www.vlaki.info/forum/viewtopic.p ... 2&start=90
Uporabniški avatar
Tin€
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 3866
Pridružen: 25.05.2006, 22:52
Kontakt:

Re: Stare lokomotive jeseniške železarne

Odgovor Napisal/-a Tin€ »

Šele sedaj sem ugotovil, da imam jaz Jembacha 001 tudi objavljenega tukaj. Sliko ne bom pomanjševal, zato je le link. Z Nikotom sva debatirala katera bi bila, povprašal sem tudi avtorja slike (Viktorja) pa se ni spomnil kaj je ujel. Sedaj ko pa je bila debata o petih oz. šestih pokrovih se mi je pa posvetilo :idea:
Tine
363
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 1420
Pridružen: 06.09.2006, 18:28

Re: Stare lokomotive jeseniške železarne

Odgovor Napisal/-a 363 »

Takrat ko sva se zgovarjala sploh nisem pomislil, da bi bila to serija 731-1xx ali pa 732-00x. #-o Hvala Tine.


Lp
363
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 1420
Pridružen: 06.09.2006, 18:28

Re: Stare lokomotive jeseniške železarne

Odgovor Napisal/-a 363 »

milchy napisal/-a:naj navedem malo kronologije ozkotirnega transporta v Železarni Jesenice (vir: glasilo Železar iz leta 1988 - članek ob zadnji vožnji ozkotirnih lokomotiv v ŽJ, ki je bila 18. aprila 1988)

1889 - Železarna dobi normalnotirni priključek na jeseniško železniško postajo
1901 - v Železarni je že 3.598 m ozkega tira
1905 - prenehajo voziti ogorke in žlindro z voli, z voli so vozili tudi ingote v valjarno na Javornik. Zaradi klanca je pri hruški pod Vodičarjevim klancem čakal tretji vol, da so ga v klanec vpregli
1905 - za potrebe Karavnaškega predora s Hrušice do Mirce vozi ozkotirna električna lokomotiva rdeče rjavi marmor za železniški predor
1905 - zgrajena je ozkotirna povezava med jeklarno na Savi in valjarnami na Javorniku
1906 - na elektrificirani progi začne voziti prva električna lokomotiva E- I ("motorček"), že pred tem je pol leta vozil bencinski lokomobilček
1906 - z otvoritvijo bohinjske proge dobi železarna povezavo s plavži v Škednju pri Trstu
1907 - železarna kupi prvo prvo parno lokomotivo O - I
1908 - v železarni začne voziti normalnotirna lokomotiva (ki vozi do leta 1950)
1938 - ustanovljen je železniški oddelek v železarni
1941 - v železarni je že 18 kilometrov ozkotirne proge s širino 760 mm in 200 kretnicami. Vozni park šteje osem parnih lokomotiv, dve električni in tri dislove. Nameščenih je deset mostovnih tehtnic (štiri na ozkem tiru), tri od ozkotirnih so elektrificirane
1951 - v železarni je poleg ostalih deset ozkotirnih parnih lokomotiv z oznakami od I do X, ozkotirnih električnih lokomotiv pa pet ( O - E I, II, IV, V in VI)
1960 - v železarni prva ozkotirna dizel lokomotiva (OD - I)
1972 - ukinitev ozkotirne proge Sava - Javornik
1988 - v železarni dokončno ukinejo ozkotirni park, kljub vsemu so se ohranile naslednje ozkotirne parne lokomotive:
O - I, O - II, O - IV (v Ljubljani), O - V, O - VII, O - IX in O - XI, med električnimi pa sta se ohranili O - E II in O - E VI.

M.
Celoten članek:
http://www.shrani.si/f/3e/kb/40dwW3Ol/1 ... elezar.jpg
363
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 1420
Pridružen: 06.09.2006, 18:28

Re: Stare lokomotive jeseniške železarne

Odgovor Napisal/-a 363 »

Članek o ukinitvi ozkotirne proge v valjarno na Javorniku (Železar 16/1974):
Slika
Celoten članek:
http://www.shrani.si/f/3r/8G/2Sp00gxS/untitled.jpg


lp
Uporabniški avatar
STIB
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 445
Pridružen: 18.04.2006, 11:57
Kraj: Zagreb, HR

Re: Stare lokomotive jeseniške železarne

Odgovor Napisal/-a STIB »

milchy napisal/-a:naj navedem malo kronologije ozkotirnega transporta v Železarni Jesenice
(...)
1941 - v železarni je že 18 kilometrov ozkotirne proge s širino 760 mm in 200 kretnicami. Vozni park šteje osem parnih lokomotiv, dve električni in tri dislove. Nameščenih je deset mostovnih tehtnic (štiri na ozkem tiru), tri od ozkotirnih so elektrificirane(...)
Ali je mogoče nekje viden načrt vseh teh prog in kretnic? :P
lp iz Zagreba
ZDRU
Odgovori