Stare lokomotive jeseniške železarne

[železocestnik]

O:216320


Izgleda,

da je K-3 takole slečena dočakala V Novi Gorici kar dva 1.maja...







Kljub vsej barvi, ki so jo nanesli v NG, pa je v K-3 v Ljubljani rjavela in rjavela...

Tudi ta dva fanta iz ŽŠC na razstavnem prostoru nista mogla ustaviti rje...




pozdrav
Darko

[železocestnik]

O:216500

Pozdravljeni,

"prebili" smo se od O-I do lokomotive GONOBITZ/Konjice oz. kasnejše K 3 (O-IV).

Še dokaz, da je K-3 res imela oznako O-IV v železarni Jesenice:


Iz Kumarjevih albumov v Železniškem muzeju Ljubljana

Ozkotirno železnico so v Železarni Jesenice začeli uporabljati, ko so po izgradnji Karavaškega predora odkupili gradbinsko železnico s tirno širino 76 centimetrov. 1907 je železarna kupila svojo prvo lokomotivo O-I, leta 1912 pa drugo z oznako O-II. Kar velik del teh ozkotirnih lokomotiv je ohranjeni:
O-I
O-II,
O-IV, ki jo danes poznamo v železniškem muzeju pod oznako K3,
O-V,
O-VIII s katero so slavnosto zaključili obratovanje ozkotirne železnice leta 1988
O-XI pa je danes v delujočem stanju pod oznako 71-013

Nadaljujemo z O-V:

Po Pospichalovi statistiki:
KrLi 6556/12 Bt-n2 Witkowitz XIII" (ex 790mm) O-V Jesenice muzejska lokomotiva

Lokomotivo so izdelali pri Krauss & Co. v Linzu leta 1912 s tovarniško številko 6556.
Prvotni lastnik je bila železarna Witkowitz/Vitkovice pri Ostravi na Češkem s širino tira 790 mm.
Zaenkrat imamo podatek, da je prišla v železarno Jesenice okoli leta 1930, ko je KID kupil lokomotivo v Vitkovicah v knjižici T.Brate: Slovenske muzejske lokomotive. Verjetno je imel T.Brate vpogled v staro lokomotivsko knjigo v železarni Jesenice.
Je pa v knjižici napačen podatek, da je bila železarna "Witkowice" v Nemčiji, danes na Poljskem
Vidi se, da je pisano na pamet, z napačnim podatkom, brez kakršne koli kontrole na zemljevidu...

Vseeno si poglejmo članek o železarni Vitkovice. Na žalost je samo v češčini: https://cs.wikipedia.org/wiki/V%C3%ADtk ... z%C3%A1rny

Poglejmo si, kako je izgledala O-V v Gornjesavskem muzeju na Jesenicah leta 2009 skozi objektiv @363:



Dodana je tudi fotka številke kotla: 327 iz leta 1954, TŽV Maribor (Tovarna železniških vozil)



Dokopali smo se do pravilne letnice izgradnje novega kotla: 1954
V knjižici T.Brate: Slovenske muzejske knjige piše leto izgradnje 1959. Številka kotla je v knjižici napisana pravilno.
Torej je potrebno biti pri podatkih v knjižici izredno pazljiv, da ne širiš napačnih podatkov

Še napisna tabla lokomotive:



V tem primeru pomeni druga letnica, 1987, leto, do katerega je obratovala lokomotiva. Ta podatek bomo pridobili v novi lokomotivski knjigi s podatki za leta od 1973-1987.




pozdrav
Darko

[železocestnik]

Pa poglejmo v lokomotivsko knjigo O-V:


















Vidimo, da je bila lokomotiva leta 1974 v GR (generalni remont), leta 1976 v daljšem popravilu in leta 1978 v GO (generalna obnova).

povečava...


pozdrav
Darko

[železocestnik]

O:216600

Nadaljujemo z lokomotivsko knjigo O-V: obratovalne ure leta 1979-1984

povečava:



Lokomotiva je bila leta 1979 dva meseca v popravilu, leta 1981 pa štiri mesece v GO (generalna obnova).
Drugo polovico leta 1984 sploh ni obratovala.

Obratovalne ure 1985-1987:



Leta 1985 je bila 4 mesece v GO (generalna obnova), leta 1986 ni obratovala pol leta, leta 1987 pa le še prve tri mesece.
To je bilo tudi njeno zadnje obratovanje, z letom 1987 se je "upokojila".

pozdrav
Darko

[železocestnik]

Izkoristimo delovanje Shrani.si, da pogledamo še v "papirje" parnega kotla...




To, da je bil kotel izdelan leta 1954 pa smo že "vzeli" v enem od prejšnjih postov.

pozdrav
Darko

[železocestnik]

Naslednja ozkotirna parna lokomotiva v železarni Jesenice je bila =-VI.

O njej izvemo podatke le v Pospichalovi statistiki:

Jung 2837/19 Ct-n2 Magyar-belge an Rudnik Begor Potok O-VI > Banovići

Izdelali so jo v tovarni lokomotiv Jung leta 1919 ali 1920 s tovarniško številko 2837.
Kdaj je prišla v železarno Jesenice, ne vemo. Ne vemo niti to, kdaj je odšla v rudnik Banovići v BiH.

Se pravi, da ne vemo o njej kaj dosti brez lokomotivske knjige. Tudi za to ne vemo, ali je ohranjena.

Na voljo imamo le eno fotko, na kateri pa je v drugem planu...

Leta 1968:



pozdrav
Darko

[železocestnik]

Pozdravljeni,

na vrsti je O-VII...

Vpogled v Pospichalovo statistiko:

KrLi 1382/30 Ct-n2 Binder&Polgár, Zagreb O-VII

Se pravi, da je bila izdelana leta 1930 pri Krauss & Co. v Linzu s tovarniško številko 1382.

Kako je izgledala leta 1968 ?

Takole...



detajl...



Tovarniška številka je "ta prava"

Drugih podatkov o lokomotivi nimamo.


pozdrav
Darko

[železocestnik]

"Prebili" smo se do lokomotive O-VIII s katero so slavnostno zaključili obratovanje ozkotirne železnice leta 1988

Vpogled v Pospichalovo statistiko:

O&K 10156/22 Ct-n2 SHS 3006 O-VIII Jesenice muzejska lokomotiva

Zgrajena je bila v tovarni lokomotiv Orenstein & Koppel v Nemčiji. Kraljevina SHS jo je naročila v okviru vojnih reparacij.

Leta 2009 je v Gornjesavskem muzeju izgledala takole v objektivu @363...







še parni kotel:



Orenstein & Koppel A.G., Berlin Drewitz
leto izdelave 1922
št. 10156
tlak pare: 12 kg/m2 = 12 atmosfer

Sedaj je O-VIII v Gornjesavskem muzeju v urejenem prostoru in za ograjo:





pozdrav
Darko

[železocestnik]

O:216750

Pozdravljeni,

za lokomotivo O-VIII imamo na voljo novo lokomotivsko knjigo, tako da si bomo pogledali, kako je "zdržala" v železarni Jesenice do leta 1988, ko je odpeljala zadnji tovor ob ukinitvi parne vleke v železarni Jesenice.













povečava obratovanja za leta 1973 do 1978:



Leta 1973 je bila lokomotiva prvih 8 mesecev v GP (generalno popravilo), v letu 1975 pa zadnje tri mesece in prvi mesec leta 1976 v GR (generalni remont).
Leta 1977 je bila zadnje tri mesece v popravilu.


povečava obratovanja za leta 1979 do 1984:



Leta 1979 je bila lokomotiva tri mesece na popravilu, parni kotel je odšel v popravilo v vzdrževalne delavnice v Šiško.
Leta 1981 je bila lokomotiva 3 mesece v popravilu, kotel je odšel v popravilo v "ŠINVOZ" v Zrenjanin.
Leta 1983 je bila lokomotiva v GR (generalni remont) 3 mesece, kotel je bil na popravilu v "ŠINVOZ"-u Zrenjanin.


obratovanje od leta 1985 do 1988:



Zadnje tri mesece leta 1985 in prvih šest mesecev leta 1986 je bila lokomotiva v popravilu, potem pa je zdržala do avgusta 1988, ko se je "upokojila" in s tem tudi ukinila parna vleka na ozkotirnih progah v železarni Jesenice.


pozdrav
Darko

[železocestnik]

Poglejmo še "papirje" za parni kotel.

Parni kotel je bil izdelan leta 1922 in je "zdržal" do konca obratovanja leta 1988.
Pri ostalih dveh lokomotivah, O-IX in O-XI (isti tip, isti proizvajalec) ni bilo tako in sta obe dobili nov kotel iz TŽV Maribor.








Še zadnje popravilo kotla v "ŠINVOZ" Zrenjanin:




Se vidi, da hitim zaradi Shrani.si.

Ko deluje, ga je potrebno izkoristiti.

Fotografije zaključne vožnje bomo dodali kasneje, ko bomo obdelali vse lokomotive.

pozdrav
Darko

[železocestnik]

Naslednja ozkotirna lokomotiva je O-X.

Poglejmo v Pospichalovo statistiko:

O&K 10162/22 Ct-n2 SHS 3012 > 11026, ´33> JDŽ 71-006, Banovići, > Zagreb-Samobor, ´68> O-X

Tudi ta lokomotiva je bila izdelana v tovarni lokomotiv Orenstein & Koppel leta 1922 v okviru reparacij.
Preden je prišla v železarno Jesenice leta 1968, je vozila na ozkotirni progi Zagreb-Samobor.

Leta 1958 jo je Trevor Rowe ujel v objektiv v Zagrebu:




Lokomotivske knjige nimamo na razpolago, tako da ne vemo, do kdaj je ta lokomotiva obratovala.

pozdrav
Darko

[železocestnik]

O:216900

Pozdravljeni,

se mi je nekam čudno zdelo, kako gre hitro naprej...

Seveda, izpustil sem O-IX

Poglejmo v Pospichalovo statistiko:

O&K 10168/22 Ct-n2 SHS 3018; 11032; JDŽ 71-012 O-IX Železniški muzej Ljubljana

Tudi ta lokomotiva je bila izdelana v tovarni lokomotiv Orenstein & Koppel leta 1922 v okviru reparacij.

Brez lokomotivske knjige ne vemo, kdaj je prišla v železarno Jesenice.
Lokomotiva je vozna in je do sedaj že večkrat vozila potnike po dvorišču muzeja ob dogodkih v muzeju.

vrtenje lokomotive na obračalnici:

https://www.burger.si/MuzejiInGalerije/ ... 1-012.html

Tehnični podatki:
prejšnje oznake: SHS-CXC IIIa3 JDŽ 71-012, O-IX
konstrukcijski tip: Ct n2
letnik: 1922
tovarna: Orenstein & Koppel
teža: 13,5 t
osna obremenitev: 4,5 t
dolžina: 6 m
premer pogonskih koles: 700 mm
tlak pare: 12 bar
moč: 90 kW (120 KM)
največja hitrost: 25 km/h

Jaz mislim, da bi jo Tono kar vzel "za svojo"

Naj malo podkurim po to temo:

izgleda O-IX oz. 71-012 osrečuje ljudi, da se tako smejijo

...nekoč

(Avtor fotografije: neznan)

...in danes

(Avtor fotografije: Gorchi)

pozdrav
Darko

[železocestnik]

Tale fotografija pa je zanimiva...


Foto: Mladen Bogić
zraven je pripis: Gre mar za isto zgodbo in so palčki pravkar pripeljali vlak iz Sovjega lesa?

Katero zgodbo

Ali sem fotko sploh postavil na pravo mesto

Izgleda, da bo potrebno prebrati tekst zelo podrobno, da bomo zvedeli, za katero zgodbo gre...

pozdrav
Darko

[železocestnik]

Pozdravljeni,

odgovor na zgornje vprašanje je v Kabinet čudes: Mar je železnica lahko poetična?

Prispevek je izšel 11.12.2017 v Kabinetu čudes, zapisal pa ga je Mladen Bogić, takratni ravnatelj Železniškega muzeja Slovenskih železnic v Ljubljani. Prof. Bogić je sedaj v pokoju in pripravlja druge zanimive prispevke.

Kaj je napisal prof. Bogić o dobri fotografiji:

"Z dobro fotografijo je podobno kot s knjigo: na prvi mah se bralcu mudi izvedeti vsebino, pri drugem branju pa se lahko brez nestrpnosti posveča detajlom, ceni bogastvo pripovedi in uživa ob besednem mojstrstvu avtorja.

Z železniško fotografijo je podobno: amaterji se nagonsko želimo čim bolj približati lokomotivi in jo v poziciji ¾ ujeti v objektiv, pri čemer naj bodo tehnični detajli čim bolj razpoznavni.

Vse kaj drugega je ujeti vzdušje, umestiti lokomotivo/vlak v okolje in vzpostaviti komunikacijo s tretjim - z opazovalcem.

Tu se pokaže zrelost, umetniški domet fotografa. Pisec tehle vrstic je prepričan, da je tudi naše muzejske vlake mogoče dokumentirati na umetniški, poetičen način.

Ta prispevek naj pokaže razliko med takšno fotografijo in tehnično ilustracijo vseh sedmih lokomotiv ki so ali so bile v voznem stanju za potrebe projekta Muzejski vlak."



Prof.Bogić je odal nekaj primerov muzejskih lokomotiv z odličnimi fotografijami, nazadnje pa še to našo zgornjo:

"Naj končamo s pravljico: v muzeju imamo po srečnem naključju tudi delujočo ozkotirno lokomotivo 71-012, ki pa razen 150 metrov dolgega ozkega tira na našem dvorišču nima proge, da bi lahko pošteno pretegnila svoje ude.



Lokomotiva 71-012, prvotno serija SHS 3000, je nazadnje službovala v Železarni Jesenice.


Ko so v češkem mestu Jindřichův Hradec leta 2006 praznovali 100-letnico svojega razsežnega ozkotirnega omrežja, so našo lokomotivo povabili k praznovanju. In je šla! Čehi so ji našli dva primerna potniška vagončka in ta vlak je vozil več dni po vsem 90 kilometrov dolgem omrežju JHMD.

Piscu tehle vrstic se je posrečila spodnja slika, ki še najbolj spominja na pravljico Železnica v Boljunskem gozdu. Leta 1955 jo je napisal Denys Watkins-Pitchford. V njej palčki zgradijo železnico, da se vsak dan lahko odpeljejo na delo v rudnik, hudobni škrati pa jim jo hočejo podreti.




Vprašanje, zastavljeno v naslovu, je s tem odgovorjeno: železnica vsekakor vsebuje element poetičnosti, od dovzetnosti gledalca pa je odvisno, ali ga bo zaznal in sprejel."

konec dela prispevka iz Kabineta čudes.

Če si želite ogledati celoten članek: https://www.delo.si/znanje/izobrazevanj ... ticna.html

pozdrav
Darko

[železocestnik]

O:217000

Pozdravljeni,

na forumu ljubiteljev železnice sem našel fotografijo O-IX (JŽ 71-012) v Lajkovcu v Srbiji...

Konec šestdesetih let so jih zamenjali z drugimi lokomotivami.



pozdrav
Darko