Stare lokomotive jeseniške železarne

[železocestnik]

O:217000



Pozdravljeni,

preostala nam je samo še ena ozkotirna parna lokomotiva jeseniške železarne: O-XI

Poglejmo v Pospichalovo statistiko:

O&K 10154/22 Ct-n2 SHS 3004; Rudnik Kakanj O-XI Zreče muzejska lokomotiva

Tudi ta lokomotiva je bila izdelana v tovarni lokomotiv Orenstein & Koppel leta 1922 v okviru reparacij.

Odkar je muzejska lokomotiva, so ji dodelili v muzeju številko državnih železnic, čeprav je nikoli ni imela: 71-023

Potem, ko je prof. Kumar postavil muzejsko lokomotivo v Konjicah, je na vsak način hotel muzejsko lokomotivo tudi direktor Uniorja. Kljub temu, da mu je prof. Bogić povedal, da ta, ki je na razpolago, ni vozila po tej progi, se je odločil zanjo.
Včasih je konkurenca med kraji dobra. Nazadnje so tudi doumeli, da je potrebna streha za kompozicijo. In postavili so jo

Dokler še ni bilo strehe na postaji v Zrečah...




s streho:




Kolikor slišim so v akciji za zgraditev nekaj sto metrov proge...

Kogar zanima kaj več, si lahko pogleda zapise v temi: Poljčane-Konjice-Zreče.


Zaključujemo z "obdelavo" ozkotirnih parnih lokomotiv železarne Jesenice.

Predstaviti moramo še obljubljen zaključek parne vleke na ozkotirnem omrežju železarne Jesenice leta 1988.





pozdrav
Darko

[železocestnik]

Pozdravljeni,

vse o zaključni vožnji ozkotirne parne vleke izvemo v časopisu Železarne Jesenice:

Železar, 28.4.1988 (št.17-18)

Lahko si preberete celotno številko:
povezava: https://www.jlib.si/pdfs/1988-017.pdf





povečava zgornji del ...



povečava spodnji del...







Izjave so dali...
Franc Kalan:



Janez Kapus, delovodja vlečne službe : »Že moj oče je bil strojevodja…



Rafko Travnik:



Jože Klinar:



Maks Gazvoda:




pozdrav
Darko

[železocestnik]

O:216100

Pozdravljeni,

"nočna izmena" je "pridelala" 100 ogledov, kar je zelo veliko, kljub temu da dodajo svoje oglede tudi ..boti.

Fotografije z dogodka v Železarni Jesenice ob ukinitvi parne vleke na ozkotirnem omrežju železarne je za forum "preskrbel" prof. Mladen Bogić, ki je bil udeležemec dogodka po"službeni dolžnosti"
Seveda se mu zahvaljujemo za te fotke, saj jih na spletu ni možno najti.

Začelo se je zbiranje udeležencev dogodka okoli najstarejše ozkotirne parne lokomotive: O-I...














pogled 3/4 na najstarejšo ozkotirno parno lokomotivo O-I:




In že je tu okrašena O-VIII, ki bo imela ta dan posebno pomembno nalogo - odpeljati zadnjo vožnjo....






Lokomotiva O-VIII se odpravlja na zadnjo pot - po vagončke z žlindro...





pred sabo ima prosto pot...



pozdrav
Darko

[železocestnik]

Lokomotiva O-I je bila postavljena na svojem "muzejskem tiru" in na razpolago za ogled.
Marsikateri bivši kurjač in strojevodja se je povzpel nanjo in si jo pogledal "od znotraj"...










pozdrav
Darko

[železocestnik]

O:216200


Preden se vrne O-VIII z vagončki z žlindro, si lahko pogledamo vse lokomotive ozkega tira na kupu...




Med povabljenimi potekajo pomembni pogovori o preteklosti transporta v železarni...






Lokomotiva O-VIII z vagončki žlindre se je vrnila...















Lokomotiva O-VIII je opravila svoje delo. Sedaj lahko odide v zaslužen "pokoj".

Ozkotirne parne lokomotive v Železarni Jesenice danes in nikoli več!


Od zadaj že prihaja dizel lokomotiva OD-II...



S kakšno nalogo

pozdrav
Darko

[železocestnik]

O:217380

Poglejmo si, kakšno nalogo so zadal OD-II:

Pripeljala je do O-VII, ki so jo pravkar "upokojili"...




odpeli so jo od vagončkov, pripeli na OD-II...




Vsi se sprašujejo, kam jo vlečejo










Ja, v vrsto odsluženih ozkotirnih parnih lokomotiv...




Dogodek pa še ni zaključen....

Povabljeni v spomin na zaključek ozkotirne parne vleke v železarni Jesenice posadijo še spominsko drevo:







Tako, z ozkotirnimi parnimi lokomotivami v železarni Jesenice smo opravili.
Preden si ogledamo podrobneje ozkotirne električne in dizel lokomotive, pa si bomo podrobneje pogledali ozkotirno omrežje železarne Jesenice.

pozdrav
Darko

[železocestnik]

Pozdravljeni,

z ozkotirnimi parnimi lokomotivami železarne Jesenice smo se ukvarjali od 9 do 13 strani, cel mesec.
Dobro, ne čisto cel mesec, ker sem imel malo "izpada" prisotnosti na forumu zaradi male operacije, ki sem jo uspešno prestal, obenem pa spoznal, kako deluje eden od oddelkov v UKC.
Moram reči, da so vsi, ki so vključeni v "proces" obravnave bolnika, opravljali svoje delo na evropskem nivoju. Seveda lahko to trdim le za kliniko ORL, na kateri sem "preživel" en dan (in eno noč).


Če nič drugega, imamo sedaj parne lokomotive zbrane na kupu, našlo se je pa tudi nekaj novih fotografij in podatkov v lokomotivskih knjigah.
V tem času se je nabralo okoli 6.000 ogledov, kar ni tako malo za temo ozkotirnih industrijskih železnic, ki pač ne zanima ne vem koliko ljudi.
100 ogledov doda "nočna izmena" obiskovalcev teme, okoli 100 pa "dnevna izmena". Seveda so v število ogledov vključeni tudi boti, ki pobirajo iz prispevkov predvsem fotke.

Sedaj si bomo pogledali ozkotirno omrežje železarne Jesenice, predvsem nas zanima ozkotirna industrijska proga Sava-Javornik, kdaj je bila zgrajena in dograjevana.


Sava, septembra 1903

Schmalspurige Schleppbahn Sava-Jauerburg der Krainischen Industrie Gesellschaft = Ozkotirna industrijska železnica Sava-Javornik Kranjske industrijske družbe

Jauerburg = Javornik
Assling = Jesenice



pozdrav
Darko

[Tono]

Svaka čast, majster Železocestnik!

[železocestnik]

Tono, živjo,

pa trudim se...

Ti bi rekel : "Služim narodu !"

pozdrav
Darko

[železocestnik]

O:217500

Pozdravljeni,

poglejmo, kaj imamo na razpolago v Mohoričevi knjigi: Dva tisoč let železarstva na Gorenjskem:

Ta načrt ozkotirne proge Sava-Javornik smo že imeli, samo pobarval sem progo:




povečava (samo ČB, da se ne vidi, kako se mi trese roka




Fotografija železarne na Savi:




Načrt valjarne na Javorniku:




Še fotografije valjarne Javornik:




Za začetek čisto dovolj!

pozdrav
Darko

[železocestnik]

Pozdravljeni,

pogledati moramo še podatke v Mohoričevi knjigi, ki smo jih že zapisali tu na forumu, saj bomo imeli možnost preveriti vse podatke v arhivu Kranjske industrijske družbe (KID):

Kakšna pa je bila situacija z omrežjem ozkotirne železnice na Savi?

Dne 18. 12.1895 so omrežje ozkotirne železnice kolaudirali. Premik so opravljali delavci ali pa z volovsko vprego vse do leta 1905.
Leta 1900 je bila ocenjena vrednost ozkotirne železnice v tovarni na Stari Savi: 14.950 kron, industrijski tir do jeseniške postaje pa: 141.860 kron.


Sedaj pa še o povezavi Stare Save z Javornikom...

Zopet moramo pogledati v Mohoričevo knjigo: Dva tisoč let železarstva na Gorenjskem; Ljubljana 1969:

"Pri proučevanju prometne zveze med martinarno na Savi in valjarno na Javorniku so ugotovili, da je prevoz po železnici, kjer je stala tovornina za vagon 8 kron, predrag in da bi bil obrat po lastni progi cenejši. Izračunali so, da bi graditev lastne ozkotirne proge stala 155000 kron in bi ž njo prihranili letno 18.000 kron.
Za graditev električne železnice na Javornik KID ni imela pravice do razlastitve za progo potrebnega zemljišča. Posestniki pa so to izkoristili in dražili ceno zemljišč. Namesto prvotno preračunanih 9000 kron je stal odkup parcel 39.940 kron. Ravnatelj Luckman je v svojem poročilu ugotovil, da bo znašal prihranek, ki ga bo dosegla družba s to železnico, s tem da bodo lahko prevažali še vroče ingote v valjarno, 52.000 kron, na tovornini pa 15.000 kron."

V pol leta so dobili "notri" tisti denar za povečane cene zemljišč...

Nadaljujmo z nizanjem podatkov iz Mohoričevega železarstva:

"Leta 1905 je KID dobila dovoljenje za gradnjo ozkotirne železnice od Save do novih obratov na Javorniku.
Železarna je po končanih gradbenih delih na železniški progi Jesenice-Trst, odkupila mnogo inventarja železniške gradbene direkcije, med drugim tudi tovorne vozičke, lokomotive in naprave električne železnice iz kamnoloma do Hrušice.
Leta 1905 je KID tudi zgradil ozkotirno progo s Save na Javornik in pričel maja 1906 prevažati tovore z lokomotivo z bencinskim motorjem.

Drugi vol je od leta 1902 vozil s Save ingote v valjarno na Javornik. Pri hruški pod Vodičarjevim klancem je čakal tretji vol, da so ga v klanec pripregli.
Ta prometna idila je trajala do leta 1905, ko je tovarna nabavila bencinski motor za ozkotirno omrežje. Janezovega vola so tedaj prodali za visoko ceno 1000 goldinarjev.

"Ko so pol leta kasneje iz centrale na Radovni napeljali električni tok, so pričeli voziti z električno lokomotivo E-1..."




Še načrt ozkotirne proge s Save do Javornika...




povečava za MRS Gorenjska (da lahko kdo "pobarva" progo...)

Tole "pobarvanje" proge je čakalo na izvedbo celih....9 let Seveda smo se v tem času vsi
Ni čudno, da se mi je tresla roka, ko sem vlekel rdečo črto



pozdrav
Darko

[železocestnik]

O:217600

Pozdravljeni,

izračuna ekonomske upravičenosti izgradnje ozkotirne proge Sava-Javornik v arhivu še nismo našli, zato zaenkrat ne vemo, kdaj je nastal. Mohorič letnice nastanka ne navaja.

Vidimo pa, da so bili načrti izdelani septembra 1903, ravno tako tudi plan pridobivanja zemljišč za progo.

Junija 1904 so si v KID pridobili tudi ponudbo podjetja AEG za električno lokomotivo.
Verjetno se je dobava lokomotive zavlekla, tako da je KID zaprosil najprej za gradbeno dovoljenje za ozkotirno progo, na kateri bi najprej prevažalatovor bencinska lokomotiva.

Seveda so se zadeve zapletale, saj je nekaj časa tekla ozkotirna proga ob državni Rudolfovi železnici in je bilo potrebno rešiti možnost vpliva nove ozkotirne proge na obstoječo državno progo.

Druga komplikacija je bil most preko državne ceste. Državna cesta je včasih vodila skozi vas Sava,med zgradbami železarne. Ko se je železarna začela širiti, so morali državno cesto prestaviti na sedanjo lokacijo na stroške železarne.
Problem je bil, ali naj bo most poševno na cesto ali približno pravokotno na cesto.

Predpisana je bila tudi širina podvoza pod državno Rudolfovo železnico.

Po vrsti si bomo pogledali detajlni načrt iz smeri Sava proti Javorniku.




Proga se prične pri valjarni v Savi...




In že smo pri problematičnem prečenju državne ceste Ljubljana-Jesenice...




Fotografijo podpornih stebrov nam je dodal na forumu @363, ko je iskal ostanke proge Sava-Javornik:



Sem se dostikrat peljal pod tem mostom, pa se ne spomnim več, ali je bil pravokoten na cesto ali pod nekim kotom.
Iz fotografije se ne vidi očitno kota prečkanja ceste. Morda bo @363 razčistil enigmo.
Druge fotografije tega mostu nimam na voljo.

pozdrav
Darko

[železocestnik]

Pozdravljeni,

v začetku so mislili v KID-u, da bodo "prišli skozi" s takšnim mostom, zamaknjenim poševno za skoraj 20 stopinj in pri širini svetle širine za cesto 8 metrov ter podpornimi točkami na razdalji 9300 mm:



povečava detajla:



Še povečava povečave...za tistki bodo računali sinus ali cosinus



Nekdo (verjetno kakšen strojnik, zidarske mere so v cm) je izmeril širino cesto točno: 6923 mm

Za jarka je torej ostalo le še 1077 mm. Na noben način nista mogla enaka, razen če bi jih merili z mikrometri


Seveda ta načrt ni bil v redu za deželno vlado, ki je predvidevala razširiti vozišče, ko bo denar...

Potrebno je bilo ponoviti vajo, podaljšati most...

Vprašanje je, za koliko

pozdrav
Darko

[železocestnik]

O:217800

Pozdravljeni,

pogledati bo potrebno v uradne dokumente, kako je potekala pridobitev gradbenega dovoljenja, da bomo izvedeli za zgodbo o mostu preko državne Korenske ceste.

Videli smo že, da so bili načrti proge izdelani že septembra 1903.

Vendar se je Kranjska industrijska družba šele 5.3.1904 prvič pozanimala pri Državnih železnicah v Beljaku (Villach) o pogojih za izgradnjo ozkotirne električne železnice med obrati Sava in Javornik:



Seveda je bilo kar nekaj odprtih vprašanj, ki jih je bilo potrebno popraviti pri projektu.
Nekaj so jih odpravili preden so podali vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja na Okrajnem glavarstvu Radovljica, nekaj pa jih je počakalo na obravnavo "na licu mesta", ki jo je Okrajno glavarstvo razpisalo za 15.12.1904.

Zapisnik komisije je ohranjen, tako da si bomo lahko vse zahteve za ureditev pogledali v zapisniku.





pozdrav
Darko

[železocestnik]

O: 218050

Pozdravljeni,
poglejmo, kakšne zahteve za izgradnjo industrijske železnice Sava-Javornik je postavila komisija okrajnega glavarstva Radovljica dne 15.12.1904:

Okrajno glavarstvo Radovljica je razpisalo za dan 15.12.1904 komisijo za pregled pogojev za izgradnjo ozkotirne industrijske železnice Sava-Javornik.
Predsednik komisije je bil Oto plemeniti Detela, okrajni glavar. Gradbeni svetnik Dr. Jüllig , strokovnjak za železnice je zastopal Ministrstvo za železnice na Dunaju, višji inženir Boleslav Bloudek, tehnični strokovnjak je zastopal upravo deželnih cest, višja gradbena komisarja Rudolf Krol in Wilhelm Paravicini sta zastopala Direkcijo državnih železnic v Beljaku.
Komisije sta se udeležila tudi župana Jesenic, Jožef Klinar in Anton Potočnik iz Koroške Bele.

Kranjsko industrijsko družbo sta zastopala dva direktorja: generalni direktor Karl Lukman in direktor Avgust Trappen.
Kranjska industrijska družba je zaprosila za izdajo gradbenega dovoljena za ozkotirno industrijsko progo od železarne Sava do valjarne na Javorniku.

Predstavnika Jesenic in Koroške Bele sta izjavila, da nimata občini nobenih pripomb na izgradnjo proge, le parcelo 491/1 je potrebno premostiti. Istočasno se izvede pod premostitvijo povezovalna pot med parcelami na obeh straneh proge. Valentin Lipovec iz Koroške Bele je zahteval, da se izvede preko nove proge prelaz med njegovima parcelama na Javorniku.

Opis trase:
Začetek projektirane industrijske proge je na vzhodnem robu tovarniškega dvorišča železarne na Savi, konča pa se pri valjarni na Javorniku.
Dolžina trase znaša 2,2 km, tirna širina znaša 76 cm, minimalni radij znaša 40 m, maksimalni vzpon pa 34,5 promilov.
Proga premosti državno cesto v km 0 ¾ in poteka potem vzporedno s tirom državne železnice Ljubljana-Trbiž. Pri km 40 6/7 te proge jo v obstoječem prepustu prečka nova industrijska proga. Po prečenju sedla na Javorniku se potem industrijska proga konča v valjarni na Javorniku.

Delegat Ministrstva za železnice na Dunaju Dr. Jülliga izjavi, da ne obstajajo s strani ministrstva nobene ovire za izgradnjo projektirane proge. Detajlne zahteve za izvedbo proge ob državni železnici Ljubljana-Trbiž bo določila Direkcija državnih železnic v Beljaku.
Zastopnik Uprave državnih cest je podal pogoje za izgradnjo mostu preko državne ceste v km 0 ¾. Most mora biti na svetli višini 4, 85 metra, podporna stebra morata biti v razdalji 8 metrov. V kolikor Uprava državnih cest ne bo zahtevala drugih pogojev, se izvede most po gornjih pogojih.
Glede na to, da je ob cestišču tudi jarek, ki je v lasti erarja, ni popolnoma jasno, ali je razpon mostu dovolj velik. Kranjska industrijska družba mora pridobiti dovoljenje deželne vlade, da se izgradi podporna stebra mostu na razdalji 8 m, torej na zemljišču erarja.

Glede zahteve Valentina Lipovca se je ugotovilo, da se pot ne uporablja že 12 let.
Zapisnik je zapisal Štef Lazar.

Vidimo, da je glavni zaplet okoli razpona mostu preko Korenske državne ceste.

Razplet si bomo morali pogledati v arhivu deželne vlade...

Na fotografije načrtov pa bo potrebno še malo počakati. Da začne Shrani.si zopet delovati...



pozdrav
Darko