O:218900
Pozdravljeni,
Shrani. si ne deluje...že nekaj časa
Torej bomo z načrti ozkotirne električne železnice Sava-Javornik malo počakali.
Imamo pa nekaj fotk na prvi strani teme, kjer nas je @363 seznanil s sedanjo traso. Očitno pa se prvotna traa iz leta 1905 in sedanja razlikujeta...
Vsaj na enem odseku.
Prva trasa ni imela predora, @363 pa nam je prikazal predor na trasi:
"Proga je potekala nekaj časa vzporedno z Gorenjsko progo...
...in skozi predor v jeklarno naJavorniku:
Letnica izgradnje predora:
Vidimo, da je bil predor zgrajen v letih 1920 in 1921. Torej v času kraljevine SHS (Srbov, Hrvatov in Slovencev).
Poglejmo
načrt trase iz leta 1905:
Poglejmo še
opis trase z dne 15.12.1904:
Opis trase:
Začetek projektirane industrijske proge je na vzhodnem robu tovarniškega dvorišča železarne na Savi, konča pa se pri valjarni na Javorniku.
Dolžina trase znaša 2,2 km, tirna širina znaša 76 cm, minimalni radij znaša 40 m,
maksimalni vzpon pa 34,5 promilov.
Proga premosti državno cesto v km 0 ¾ in poteka potem vzporedno s tirom državne železnice Ljubljana-Trbiž. Pri km 40 6/7 te proge jo v obstoječem prepustu prečka nova industrijska proga.
Po prečenju sedla na Javorniku se potem industrijska proga konča v valjarni na Javorniku.
Lahko zaključimo, da je trasa leta 1904 potekala za hribom Straža, da pa so v letih 1920 in 1921 zgradili predor skozi hrib Straža v dolžini 207 metrov in priključna tira.
Kaj so rešili s to predelavo trase
Znebili so se zoprnega vzpona in spusta v valjarno na Javorniku. Vzpon je znašal 34,5 promilov
Na koliko pa so ga "oklestili"
Na 9,2 promila, spust pa s 25 promilov na 4,6 promila.
Naenkrat je izgledalo, kot da lokomotiva vozi vagone po ravnem...
Največji vzpon, ki je trajal zelo kratko razdaljo (okoli 100 metrov), je postal 13 promilov.
Kolateralni dobitek je bil še skrajšanje proge za kakšnih 100 metrov, pa prihranek pri porabi električne energije, ni bilo potrebno kupovati močnih lokomotiv...
Gradbeno dovoljenje za prestavitev trase proge Sava-Javornik je izdalo Okrajno glavarstvo Radovljica 12.5.1920 v slovenščini.
Rešili pa smo tudi enigmo različnih dolžin električne industrijske proge Sava-Javornik.
Če so zapisali leta
1904 na komisiji, da je proga dolga 2,2 km, so to zaokrožili.
Mi pa lahko zaokrožimo
dolžino proge po predelavi leta 1921 na 2,1 km.
Na čisto točne podatke bo potrebno še malo počakati.
Seveda pa podatek, ki ga je navedel T. Brate v knjižici: Slovenske muzejske lokomotive, 2004,
ni pravilen:
citat:
"Vemo le, da je E-I najstarejša električna lokomotiva Železarne Jesenice in da je vozila do ukinitve
3,5 km dolge zvezne proge med železarno in Javornikom do konca šestdesetih let."
Na žalost ne vemo, kje je dolžino proge 3,5 km "pobral" T. Brate.
Mi smo naše podatke o dolžini proge pobrali iz načrtov, ki so ohranjeni v arhivu Kranjske industrijske družbe, ki ga hranijo v Gornjesavskem muzeju na Jesenicah.
Je pa T.Brate razložil v disertaciji, kakšne težave so nastopale pri njegovem raziskovanju zgodovine transporta v Železarni Jesenice.
T.Brate: Vpliv prvega idrijskega laufa na razvoj gozdnih železnic : doktorska disertacija, Biotehniška fakulteta, 2014
citat, stran 22 in 23:
"
Praksa je pokazala, da se je v primeru, da je nekdo začel v železarni proučevati npr. prometno dediščino tovarne, se je znašel pred nepričakovano, komaj verjetno oviro. Ko je avtor teh vrstic pred mnogimi leti začel z raziskovanjem industrijske železnice v Železarni Jesenice, je vodstvo železarne sumljivo proučevalo njegov dopis z zahtevo za dovoljenje za snemanja in raziskave v tovarni in spraševalo, češ »Pa kaj je sploh treba proučevati le ta segment dediščine? Koga pa naj industrijska železnica sploh zanima?« Zanimivo je, da se je izkazala dediščina internega prometa, za samo vodstvo podjetja v železarni kot manj zanimiva in nepotrebna za dodatno proučevanje, kaj šele kot element varovanja spomeniške službe. Avtomatsko je torej tako postala ta dediščina le sekundarnega pomena! Podobnih primerov imamo cel kup."
pozdrav
Darko