Stran 1 od 1

Proga V. kongresa KPJ (ljubljansko železniško vozlišče)

Objavljeno: 03.08.2009, 23:25
Napisal/-a železocestnik
Danes bomo obrnili zadevo!
Sicer smo progo V. kongresa že omenjali na forumu...vendar bomo danes vzeli za izhodišče članek na slovenski wikipediji, ki ga je napisal naš član...
Kdo? Malo se potrudite, pa boste ugotovili :lol: :lol: (ni nagradno vprašanje :oops: )

Poskušali bomo navesti kakšne nove podatke, tako da mu bomo dali dodatno delo pri dopolnitvah članka na wikipediji :lol: :lol:

Najprej si poglejmo članek...

http://sl.wikipedia.org/wiki/Proga_V._kongresa

...in vrisano progo...

Slika


Za tiste, ki ne vedo, kaj pomenijo kratice KPJ, je v članku link na KPJ, ki pa je zelo slabo obdelan...

Članek je izdelan na osnovi razprav na forumu vlaki.info in članka Karola Rustje v zborniku Gorenjska 1900-2000.
Na forumu je potem ta proga prišla na stranski tir in je nismo več raziskovali, saj so se nam odpirale nove in nove teme...
Debata je potekala na osnovi vojaške karte...

Slika

Pade pa ta proga v okvir ureditev ljubljanskega vozlišča.

Poglejmo, kaj piše v temi: Vprašanje ljubljanskega vozlišča ponovno v zanimanju javnosti Ivan Mohorič v knjigi Zgodovina železnic na Slovenskem:

"Po osvoboditvi je komisija za ureditev vozlišča obnovila svoje delo. Z anketo, ki jo je razpisalo gradbeno ministrstvo LRS 16. julija 1946, so ugotovili, da poglobitev ustreza tudi urbanističnemu razvoju mesta. V maju 1947 je v to privolila tudi direkcija za eksploatacijo železnic v Ljubljani, ki je bila dotlej največji nasprotnik poglobitve. Vprašanje sta nato obdelovala odbor za ureditev vozlišča pri MLO in tehnični biro pri železniški upravi. Predloge je preučila posebna komisija zveznega prometnega ministrstva, ki je bila mnenja, da naj se kolodvor premakne za 100 m proti severu, kjer stoji sedanja kurilnica, vendar naj bi ostal nepoglobljen. Po mnenju komisije je bilo treba upoštevati tri enakovredne komponente, in sicer:
a) modernizacijo zastarelih železniških naprav, ki ne ustrezajo potrebam stalno naraščajočega prometa,
b) ureditev lokalnega, cestnega in medkrajevnega prometa, ki se križa z železnico na ravnem in katerega obseg se zaradi motorizacije vozil vedno bolj širi,
c) ureditev harmoničnega razvoja mesta, ki ga sekajo proge, predvsem pa ovirata glavni in gorenjski kolodvor.

Z velikim zagonom so začeli takrat udarniško kopati vseke za obvozno progo za Rožnikom nad Dravljami, vendar je bilo delo kasneje iz neznanih razlogov ustavljeno.

Leta 1948 je po nalogu podpredsednika vlade LRS začela posebna komisija preučevati načrt, ki ga je izdelal projektivni zavod Generalne direkcije železnic. Načrt so imenovali po avtorju Čaklovićev projekt. Zasnovan je bil na poglobitvi prog. Ureditev vozlišča je bila namreč predpisana med nalogami prve petletke."

Mohorič navaja kot vir fascikel: Železniško vozlišče v arhivu glavne direkcije v Ljubljani. Navaja pa tudi, da so bili v času izida knjige leta 1968 še vidni sledovi kopanja obvozne proge pred tovarno dekorativnih tkanin na obeh straneh ceste.

Karol Rustja pa navede v članku: Proge v zborniku Gorenjska 1900-2000 nekaj podatkov za nemško obvozno progo Laze-Črnuče-Vižmarje:

"Proga je bila dolga 18 km, prvi del do Črnuč je bil dograjen 5.10.1942, do Laz pa 15.8.1943.
Takoj po vojni so bili domačini pripravljeni s prostovoljnim delom pomagati pri obnovi proge Vižmarje-Laze, nikakor pa ne pri njenem razdrtju. Progo so zato morali leta 1946 in 1947 demontirati vojni ujetniki, material so odpeljali v Bosno na gradbišče mladinske proge v Brčko. Ko je bila v celoti demontirana, so se odločili, da komaj demontirano progo obnovijo in podaljšajo še za 9 km in tako izdelajo obvoznico okrog Ljubljane. Ker so takrat potekale priprave na V. kongres KPJ, so progo imenovali Proga V. kongresa. Svečan začetek gradnje je bil 4. julija 1948, vendar so dela leta 1949 ustavili."

Sedaj je nova priložnost, da dopišemo še kaj novega o tej progi iz seminarske naloge Andreje Rustja z naslovom: "Železniške gradnje v občini Šiška".

Takole piše:
"Svečana otvoritev obvozne proge Laze-Črnuče-Vižmarje je bila 15. avgusta 1943. Dopuščala je hitrost do 100 km, najmanjši radij je bil 550 m, največji vzpon pa 6,5 promila. Spodnji ustroj je bil zgrajen za dvotirno progo.
.
.
Del proge od Vižmarij do Kleč je bil v obratu do konca leta 1947 in je služil kot industrijski tir za Gradisovo gramoznico, ostali del proge od Kleč do Črnuč pa je služil kot deponija za pokvarjene vagone. Gramoz iz tega dela proge so odpeljali na gradbišče proge Sežana-Dutovlje.

Ko je bila nemška obvozna proga Laze-Črnuče-Vižmarje v celoti demontirana, so pričeli ponovno razmišljati o ureditvi ljubljanskega železniškega vozlišča. Le-to je bila tudi predpisana naloga prve petletke.
Odločili so se, da komaj demontirano progo Laze-Vižmarje obnovijo in podaljšajo za 9 km. Na ta način bi ves tovorni promet potekal po dvotirni obvozni progi od Laz preko Črnuč, Vižmarij do Viča. Ranžirni kolodvor so predvidevali v Beričevem, od koder bi bila tudi 4 km dolga tirna zveza do Zaloga.
Ta projekt je zagovarjala vojska, saj bi vojaški transporti vozili neovirano mimo Ljubljane. Skozi železniško postajo Ljubljana bi se odvijal samo potniški promet. V prvi etapi je bila predvidena obnova nemške obvoznice in gradnja podaljška od Vižmarij do Viča.

Projekte je leta 1948 izdelala Sekcija za projektiranje zagrebškega in ljubljanskega železniškega vozlišča v Zagrebu.
Trasa novega dela proge se je odvepila od nemške obvozne proge v km 5, to je v Klečah, malo pred postajo Vižmarje in zavila proti zahodu, v km 18,031 je prečkala progo Ljubljana-Jesenice (v km 570.6), 300 m zatem pa še Celovško cesto Ljubljana-Kranj ob gostilni Žibert. Zaradi teh dveh križanj je bil potreben globok vkop, saj je bil predviden zgornji rob tirnic približno 6,5 m pod nivojem terena. Od 18,350 dalje je bila proga v vzponu in bi iz vkopa prešla na 5 m visok nasip ter šla med Dravljami in Trato zahodno od Kosez za Rožnikom in se v km 25,450 spojila s progo Ljubljana-Sežana na Viču v km 571, to je med postajama Ljubljana in Brezovica. Na Viču je bila predvidena nova postaja.

Ker so takrat potekale priprave na V. kongres KPJ, so progo poimenovali "Proga V. kongresa". Gradnja te proge je bila sprejeta v tekmovalni plan OF Ljubljane za leto 1948. Progo je pričelo graditi Železniško gradbeno podjetje št.5 Ljubljana, gradbišče št. 10 (in to je bilo eno največjih del, poverjeno temu delovišču). Spodnji ustroj proge bi morali zgraditi v času od 1.7.do 31.12 1948.
S sekanjem gozda so pričeli 1.7. 1948, svečan pričetek zemeljskih del pa je bil v nedeljo, 4.7.1948 ob zadnji postaji Pionirske proge (Trnovski gozd) v Podutiku, kjer sta sekretar MOOF Ljubljana Aleš Jelenc in direktor Železniške direkcije Ljubljana Danijel Lepin simbolično zasadila prvi lopati v zemljo."

O udarniških brigadah pa drugič...

Re: Proga V. kongresa KPJ (ljubljansko železniško vozlišče)

Objavljeno: 04.08.2009, 21:04
Napisal/-a železocestnik
Andreja Rustja nadaljuje svojo seminarsko nalogo takole:

"Na gradbišču "Proge V. kongresa KPJ" so delale predvsem udarniške mladinske brigade, srednješolci, vojaki in brigade OF.

V časopisu "Željeznićki list" iz leta 1948 piše:

Tudi na tem objektu je maloštevilni delovni sili in tečajnikom priskočil na pomoč kolektiv podjetja št.5 s svojo mehanično in mizarsko delavnico. S svojimi rokami so člani kolektiva z direktorjem in glavnim inženirjem na čelu dokazali, da so vsak hip požrtvovalno pripravljeni poseči v borbo za izpolnitev planskih nalog.

Ob pričetku gradbenih del leta 1948 lastniškopravnih razmerij niso urejali, niti niso pridobili nobenih soglasij od prizadetih lastnikov za odvzem zemlje. Kmetom so bile izrečene le obljube. Tako so lastniki njiv še deset let zatem plačevali davke od njiv, na katerih so bili pet metrov visoki nasipi ali pa šest metrov globoki vkopi in gramoznice. Na zahteve oškodovancev in s posredovanjem sodišča so bile škodne zadeve likvidirane leta 1958. Proga je prečkala tudi mnogo okrajnih in krajevnih cest, kar pa so uredili z nadvozi in podvozi.

Ko so v začetku leta 1949 ugotovili, da je gradnja severne obvoznice ljubljanskega vozlišča nepotrebna, so dela na gradbišču "Proge V. kongresa KPJ" ustavili in gradbišče razpustili...
Položenih je bilo že 1405 m tira za novo progo...
Sanacija terena ter popravilo prekinjenih poti se je zavleklo celo desetletje, saj so nekatere odseke pričeli zasipati šele decembra 1959.
Na to progo nas danes spominja nadvoz preko nekdanje Pionirske proge in Podutiške ceste na km 20.202 trase proge v Kosezah.
Nadvoz je bil kombiniran za cesto, ki vodi v Podutik in za bodoči podaljšek Pionirske proge do Polhovega Gradca. Zgrajen je iz dveh prosto ležečih plošč z eno podporo med cesto in Pionirsko progo."

Betonski nadvoz pa si lahko ogledamo v wikipediji, kjer je fotko "prilepil" Ajznponar...

Slika

vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Vth_ ... Koseze.jpg

Re: Proga V. kongresa KPJ (ljubljansko železniško vozlišče)

Objavljeno: 04.08.2009, 21:37
Napisal/-a železocestnik
Aja, pa še nekaj...

Območje spomenika T 18 - Nadvoz proge petega kongresa, obvozne proge ob Podutiški cesti (južni del), je v vplivnem pasu deviacije 1-5. Ta se bo zaradi povišane nivelete in spremenjene osi Podutiške ceste z nasipnimi brežinami približala spomeniku, ki bo zaradi tega tudi bolj vidno izpostavljen. Ker se bo s tem pričevalna funkcija spomenika posredno povečala, ocenjujemo vpliv kot majhen, poseg pa kot sprejemljiv.

vir: Poročilo o vplivih na okolje za AC odsek Šentvid-Koseze (DARS)

Re: Proga V. kongresa KPJ (ljubljansko železniško vozlišče)

Objavljeno: 04.08.2009, 22:23
Napisal/-a Ajznponar
Za začetek mogoče ocenimo, če sem rdečo črto na zemljevidu zadel vsaj približno prav ali jo je treba postaviti kam proti levi ali desni.

Most bo pa verjetno pravi (če že sonce ni hotelo biti v pravem položaju).

Re: Proga V. kongresa KPJ (ljubljansko železniško vozlišče)

Objavljeno: 04.08.2009, 22:33
Napisal/-a Marlo
železocestnik napisal/-a:Aja, pa še nekaj...

Območje spomenika T 18 - Nadvoz proge petega kongresa, obvozne proge ob Podutiški cesti (južni del), je v vplivnem pasu deviacije 1-5. Ta se bo zaradi povišane nivelete in spremenjene osi Podutiške ceste z nasipnimi brežinami približala spomeniku, ki bo zaradi tega tudi bolj vidno izpostavljen. Ker se bo s tem pričevalna funkcija spomenika posredno povečala, ocenjujemo vpliv kot majhen, poseg pa kot sprejemljiv.

vir: Poročilo o vplivih na okolje za AC odsek Šentvid-Koseze (DARS)
Postavlja se vprašanje, na kaj spominja spomenik?
- Na progo V. kongresa, ki je nikoli ni bilo?
- Na neumnost, da se ni zgradila?


Vsekakor pa pohvale železocestniku =D>

Re: Proga V. kongresa KPJ (ljubljansko železniško vozlišče)

Objavljeno: 23.05.2015, 14:57
Napisal/-a železocestnik
Pozdravljeni,
železocestnik napisal/-a:

Za tiste, ki ne vedo, kaj pomenijo kratice KPJ, je v članku link na KPJ, ki pa je zelo slabo obdelan...
Poskušam si pomagati z wikipedijo, pa je V. kongres obdelan samo v srbski wikipediji.

Poskušam z Guglom, pa mi vrže lven le knjigo na bolhi.com za 10€...

Slika


...in članek v časopisu Naše delo, glasilo Okrajnega odbora OF Ptuj z dne 31. julij 1948...

Slika


Se pravi, da bo sprejet statut in program Partije, kjer bo jasno začrtana perspektiva našega bodočega dela, to je predvsem za člane Partije in preko njih za vse resnične patriote FLRJ.

Potem se je moral vsak znajti po svoje...in se opredeliti, ali je patriot ali ne :roll:


Toliko za uvod...da boste pripravljeni na naslednji članek iz "Vestnika" letnik 1948 :wink:

Slika


povečava...

Slika


pozdrav
Darko

Re: Proga V. kongresa KPJ (ljubljansko železniško vozlišče)

Objavljeno: 23.05.2015, 19:56
Napisal/-a železocestnik
O:1000


Naslednji članek...dela napredujejo!

Slika


Še fotka "gradilišča" :roll:

Slika


pozdrav
Darko

Re: Proga V. kongresa KPJ (ljubljansko železniško vozlišče)

Objavljeno: 16.04.2017, 8:40
Napisal/-a trackpan
Pozdravljeni pozitivno misleči.

Menim, da lahko to fotografijo postavimo k tej temi :wink:

Slika

LP Igor

Re: Proga V. kongresa KPJ (ljubljansko železniško vozlišče)

Objavljeno: 16.04.2017, 18:57
Napisal/-a železocestnik
Pozdravljeni,

glede na to, da se ni nič naredilo, da bi spravili tovorni promot iz centra mesta, je prav, da nadaljujemo s članki in gradivom o:

Progi V. kongresa KPJ Slika


Problem je, da se ni naredilo nič. Idej je bilo zelo veliko, načrtov tudi. Naredilo se ni nič, še triangli so se "zradirali".
V bistvu je to glavni greh ljubljanskih načrtovalcev, arhitektov in še koga.

Postavlja se vprašanje kako rešiti izziv, kdaj in s kakšnimi finančnimi sredstvi.


Najprej pa si poglejmo, kaj je o "Progi V. kongresa KPJ" zapisal Karol Rustja v Novi progi. Trenutno ne najdem zapisa, v kateri številki katerega leta :roll:

Slika

povečava...

Slika


Konec samo v povečavi...

Slika


pozdrav
Darko