Čedad - Kobarid

Vse o zanimivi zgodovini železne ceste skozi čas.
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Čedad - Kobarid

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

Bovška in Čedajska železnica

V začetni peticiji Andreja Gabrščka, ki jo je sestavil jeseni 1899 v uredništvu "Soče" in jo naslovil na razna ministrstva za izgradnjo lokalne železnice od Sv. Lucije (danes Most na Soči) do Kobarida ter Bovca, je omenjena tudi zahteva, da se podaljša do Čedada, kjer bi se zvezala s tamkajšno italijansko železnico.
Peticija je bila premišljeno napisana, tako da so jo odobrili na občinskem starešinstvu v Kobaridu, kakor tudi ostale zainteresirane občine.
V deželnem zboru je to vprašanje sprožil dr. Tuma. Cesarju pa se je v Gorici predstavila posebna deputacija, ki mu je izročila spomenico o željah ljudstva. Uspeh ni izostal.
Komisija, ki je končno odobrila bohinjsko progo, je sprejela v svoj zapisnik soglasno izjavo:
naj se v splošnem interesu dežele, države in ljudstva istočasno zagotovi tudi lokalna železnica od Sv. Lucije do Kobarida z morebitnim podaljškom do Bovca.
Vojno ministrstvo pa je predlagalo, da se zgradi do Bovških Kluž. Pri Klužah je stala znana vojaška trdnjava nad Sočo.
Železniško ministrstvo je na seji 2. maja 1901 priznala potrebo po železnici od Sv. Lucije do Kobarid in do Bovca. Vendar ne morejo zagotoviti, da bi vlada šla v državni zbor z nedodelanimi predpogoji. Ravno tako je nedopustno, da se na Goriškem gradi še kakšna večja železnica, dokler nista dograjeni bohinjska in lokalna železnica Gorica -Ajdovščina.
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Čedad - Kobarid

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

citat iz knjige: Andrej Gabršček:Goriški Slovenci, II.knjiga (od 1901 do 1924), Ljubljana 1934, v samozaložbi

Otvoritev Vipavske železnice

Neopaženo je odpihal prvi vlak iz Gorice v Ajdovščino prvi dan oktobra, brez slavnosti. Ko pa je bila otvorjena furlanska železnica, je bilo vse na nogah, kar leze in gre! Cela Furlanija je bila v slavnostni obleki, zastave, slavoloki, govorance, godbe, evviva-klici.
O otvoritvi je izdalo ravnateljstvo nemško-laško-slovensko naznanilo, torej slovensko na zadnjem mestu. Celo na voznih listkih se šopiri laščina. Ob vsej furlanski železnici pa niti črkice slovenske. "Soča" 4. oktobra 1901 je napisala opoprano poročilo o tem škandalu in vzklika: Kaj smo res "ščavi" v goriški deželi? Kaj je delal ves čas upravni svet? Kje sta poslanca goriške okolice? Kje je don Gregorčič, član upravnega sveta? Pa saj res, on je le "deputato friulano", ne sme se zganiti, sicer ga Pajer zgrabi za tolsta ušesa!
Na goriškem kolodvoru je bil pa del urnika odrezan.
Pripomniti bi bilo še, da sta obratovala samo dva vlaka na dan, tako da so morali voziti pošto še vedno - s konji.

Zadevo z Vipavsko železnico sem dodal zato, ker so se zgovarjali, da ne morejo pričeti z Bovško železnico, dokler ni končana Bohinjska in Vipavska železnica.
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Čedad - Kobarid

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

citat iz knjige: Andrej Gabršček:Goriški Slovenci, II.knjiga (od 1901 do 1924), Ljubljana 1934, v samozaložbi

Leto 1904

Za železnico: Vrhnika - Sv. Lucija - Čedad

Ker bo bohinjska železnica v doglednem času zgrajena, postaja aktualno vprašanje postranske vloge proge od Sv. Lucije čez Kobarid po Nadižki dolini do Čedada, od koder gre železnica že do Vidma. Sredi januarja je bila v Ljubljani konferenca za železniško zvezo Ljubljana - Idrija - Kobarid - Videm.
Ing. Polc je omenil, da bi stal vsak kilometer 500.000 kron. Avstrija pa bi prispevala le dva in pol milijona. Sklenjena je bila deputacija na Dunaj. Goriški industrialec E. Holzer, član goriške trgovske zbornice, je izdal brošuro, v kater se izreka zoper progo Vrhnika - Sv.Lucija - Kobarid - Čedad. Trdi, da je najkrajša pot od Sv. Lucije čez Gorico. Za Ljubljano je najboljša zveza čez Jesenice. Za Idrijo bi zadoščala železnica II. vrste. Dala bi se pa tudi izvesti črta iz Štanjela čez Razdrto do Postojne, oziroma čez Bukovje do Vrhnike. Ta bi bila prav ugodna, ker bi vezala tudi Trst. Sicer pa je mnenja, da z ozirom na razna druga dela ne pride tako kmalu do izvršitve nobenega gornjih načrtov.
Holzer je imel prav: nič vsega tega se ni izvršilo.
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
zbowe
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 1189
Pridružen: 19.09.2007, 16:14
Kraj: Na sončni strani Krasa
Kontakt:

Re: Čedad - Kobarid

Odgovor Napisal/-a zbowe »

Ja, ampak ne zaradi Avstrije, v tistih letih se je nekaj začelo lomit po teh krajih.
Je čut cuh na kaluneh, fanti bu dež!
Maaaamaaaaaaaaaaa. Tudi meni pingo!
Prvo krašouc, pole primorc, pole slovenc. Tljan smo na karti.
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Čedad - Kobarid

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

Počitnice so mimo in zopet lahko poženemo kolo zgodovine...

Tokrat z Nesojeno železnico/Quella Ferroveria non s*ha da fare...
Knjižico je napisal Paolo Petricig, uredil jo je Študijski center Nediža/Centro studi Nediža, slovenski prevod pa je pripravil Dušan Udovič. Izdala jo je Lipa Editrice v Špetru/ San Pietro al Natisone.
Izdajo je omogočilo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
(knjižica mi je "prišla v roke" za 10 evrotov v knjigarni Friulibris v Vidmu/Udine, kjer imajo vse knjige s področja Furlanije.
To je tudi vzrok, da nisem nadziral, kje se giblje Tono :lol: :lol: )

Knjižica je posvečena železnici, ki ni bila nikoli zgrajena: povezavi Vidma in Čedada z avstrijskim omrežjem v Kanal oz. Mosta na Soči. O tej železnici tukaj ne bi razpravljali.
V knjižici je tudi poseben naslov:

Vlakec za Kobarid

Italijani so na Soški fronti začeli tiščati na avstrijsko ozemlje (da se razumemo: naše)...
Vojaške inženirske enote so zgradile leta 1917 ozkotirno železnico (750 mm) od Čedada do Sužida. Nujen je bil prevoz sredstev, orožja in vojaštva proti fronti.
Vendar je prišlo oktobra 1917 do preboja pri Kobaridu in italijanska vojska se je umikala, železnico pa je začela uporabljati avstrijska vojska, da je prevažala vojako in opremo, ko je gnala italijansko vojsko do reke Piave.

Po končani vojni je rekonstruirana železnica ostala v lasti vojnega inženirstva, tudi potem, ko so jo uporabljali za civilni prevoz blaga in potnikov in sicer z dvema paroma vlakov. Potem je prešla pod zasebno upravo in nazadnje pod okrilje družbe Societa Veneta, ki je upravljala progo Videm-Čedad.
Vlak je vozil do Mosta na desni strani Nadiže, v Barnašu pa je prešel na levo stran reke. V Šetru je nadaljeval skozi Sedla (mikrotoponim), kjer je danes športno igrišče. Tam je bila postaja, navadna baraka, vendar kar s postajenačelnikom.
Proga se je približno pri pritoku Arpita vrnila na desni breg reke in potem zopet prešla na desni breg pri Robiču, kjer je bila postaja. Od tod je vlak nadaljeval pot do Sužida.
Po 1. avgustu 1921 so podaljšali progo do Kobarida.

Poglejmo si še malo delovanje pokrajinskega odbora.
Slovenska svetovalca mons. prof. Ivan Trinko in prof. Francesco Musoni sta 23. decembra 1919 podpisala na pokrajinski odbor naslovljeno interpelacijo, da bi izvedela, če misli posredovati za dodatek tretjega para vlakov.
Musoni je povdaril veliko važnost male železnice Čedad-Kobarid za komunikacije med območjem Vidma in dolino srednjega in gornjega Posočja.
"Obstajata samo dva para vlakov na dan, od katerih eden v zgodnjih urah in drugi med 19. in 20. uro zvečer. Kdor se hoče iz Vidma ali Čedada peljati čez, mora za to porabiti ves dan; podobno se tisti, ki pride iz Kobarida ali Špetra ali z vmesnih postaj v Čedad ob osmih zjutraj, ne more vrniti pred osmo uro zvečer. Naj si svet predstavlja dolgčas, ko je treba ostati v Čedadu deset ali dvanajst ur, često za malenkostna opravila."
Musoni je predlagal, naj se doda še ena dvojica vlakov ali pa vsaj nekaj potniških vozov tovornemu vlaku, ki pelje po progi v opoldanskih urah.
Odbor se je zanimal za izboljšave, vendar je prav v tistih dneh pristojnost prešla na brigado železničarjev vojaškega inženirstva, ki naj bi nadalje upravljalo progo kot svojo.
Dne 14. decembra 1920 je Musoni podpisal novo interpelacijo. Zahteval je, da se pokrajinski odbor energično poseže pri vojaških oblasteh, da se "proga uredi na tak način, da osebna varnost potnikov ne bo neprestano izpostavljena nevarnosti."
Na seji pokrajinskega odbora pa je pojasnil:
" Gre za progo prvenstvene važnosti za tisto območje, kjer odnosi med tamkajšnjimi vasmi postajajo vedno bolj tesni.
Proga, ki naj bi spočetka služila le vojaškim namenom. je bila zgrajena na vse prej kot zadovoljiv način. Ni dovolj, da gre za ozkotirno železnico, pač pa ima tudi več preostrih ovinkov, nekaj prestrmih vzponov in poteka ob cestnem robu, kjer ni ustrezen položaj. Večkrat je prišlo tudi do iztirjenj in prevrnitve vlakov, kar bi lahko imelo tudi hude posledice. Zadnje iztirjenje se je zgodilo pred kratkim in velika sreča je, da vlak ni končal v Nadiži."
Pokrajinski svet je priznal, da so na progi ti problemi, vendar se bodo stvari spremenile, ko bo železnica prešla v upravo družbe Societa Veneta, ki ima potrebno strokovnost. Do tedaj pa naj bi nekaj ukrenila vojaška oblast.
Odvetnik Brosadola je dodal, da je v načrtu normalna železnica in naj bi se dela začela že spomladi.
Vendar kobariški vlakec ni imel lahkega življenja niti leta 1924.

Paolo Petricig navaja dokument iz kobariškega muzeja. Okrožje za nadzor železnic in tramvajskih prog iz Trsta je namreč naslovilo na kobariško občino dopis, s katerim so priporočali dokončno koncesijo železnice v prid neke družbe, ki je trenutno v lasti dedičev Binetti. Družba je morala nuditi jamstva za dopolnitev in redno delovanje proge.

Proga pa je bila ukinjena leta 1933. Promet na relaciji Čedad - Bovec je prevzel avtobusni transport.

Za konec pa je Paolo Petricig napisal:
"Leto za letom se nasipi tračnic in izkopi za železnico pokrivajo z zemljo in divjo goščavo. Tu pa tam še ostajajo vidni sledovi podpornih zidov. Ostanki mostov pri Barnasu in Stupici, predorov in predvsem postaje v Stupici, to je tisto, kar ostaja od kobariškega vlakca, koščka naše preteklosti. Katero od iztirjenj je imelo morda tudi krivce, ker so se paglavci včasih zabavali s postavljanjem ovir na tračnice. Medtem ko starejši pripovedujejo, da vlakec ni zmogel največjih strmin. Takrat so morali potniki izstopiti in mu pomagati s porivanjem."
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Čedad - Kobarid

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

Takole je izgledalo eno izmed iztirjenj...

Slika
fotka iz linka: http://www.matajur.com/zanimivosti/treno.html
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Čedad - Kobarid

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

Likvidacija železnice Čedad-Kobarid /Cividale-Caporetto...

Dekret italijanskega kralja Vittoria Emanuela III. (čeprav je vse že vodil Mussolini... :roll: ) z dne 28. september 1933 in potem objava v uradnem listu /Gazzeta Ufficiale No. 2556 z dne 6. november 1933...

Iz arhiva višjega kasacijskega sodišča/Corte Suprema di Cassazione v Rimu...na linku

http://www.italgiure.giustizia.it/nir/1 ... 17516.html

REGIO DECRETO LEGGE 28 SETTEMBRE 1933, n. 1387 (GU n. 256 del 06/11/1933)
DETERMINAZIONE DELLA FACOLTÀ DEL CONSEGNATARIO DELLA FERROVIA CIVIDALE-CAPORETTO. (PUBBLICATO NELLA GAZZETTA UFFICIALE N.256 DEL 6 NOVEMBRE 1933)
PD: S9332954
URN: urn:nir:stato:regio.decreto.legge:1933-09-28;1387

Preambolo


VITTORIO EMANUELE III
PER GRAZIA DI DIO E PER VOLONTÀ DELLA NAZIONE
RE D'ITALIA
VISTO L' ART. 3, N. 2, DELLA LEGGE 31 GENNAIO 1926, N. 100;
RITENUTA LA NECESSITÀ URGENTE ED ASSOLUTA DI DEFINIRE E LIQUIDARE TUTTI I RAPPORTI NASCENTI DALLA DECADENZA, DICHIARATA CON NOSTRO DECRETO 28 LUGLIO 1932, N. 979, DELLA SOCIETÀ PER LA FERROVIA CIVIDALE-CAPORETTO DALLA CONCESSIONE DELLAFERROVIA MEDESIMA E DI REALIZZARE TUTTI I BENI E LE ATTIVITÀ DI DETTA FERROVIA E SUE PERTINENZE DI PROPRIETÀ DELLO STATO E NON PIÙ ADIBITE AL PUBBLICO SERVIZIO;
SENTITO IL CONSIGLIO DEI MINISTRI;
SULLA PROPOSTA DEL NOSTRO MINISTRO SEGRETARIO DI STATO PER LE COMUNICAZIONI, DI CONCERTO COL MINISTRO PER LE FINANZE;
ABBIAMO DECRETATO E DECRETIAMO:


ART. 1.

IL CONSEGNATARIO DELLA FERROVIA CIVIDALE - CAPORETTO E SUE PERTINENZE, NOMINATO CON DECRETO DEL MINISTRO PER LE COMUNICAZIONI DI CONCERTO CON QUELLO PER LE FINANZE, È INCARICATO DI PROVVEDERE ALLA DEFINIZIONE E LIQUIDAZIONE DI TUTTI I RAPPORTI DERIVANTI DELLA DICHIARATA DECADENZA DELLA SOCIETÀ CONCESSIONARIA DELLA LINEA ED ALLA REALIZZAZIONE DEI BENI E DELLE ATTIVITÀ DI DETTA FERROVIA E SUE PERTINENZE, DI PROPRIETÀ DELLO STATO E NON PIÙ ADIBITA AL PUBBLICO SERVIZIO, IN CONFORMITÀ DI PROPOSTE DA APPROVARSI PREVENTIVAMENTE DAL MINISTERO DELLE COMUNICAZIONI.



ART. 2.

A TUTTE LE SPESE DIPENDENTI DALLA ESECUZIONE DEI COMPITI DI CUI AL PRECEDENTE ARTICOLO, IL CONSEGNATARIO FARÀ FRONTE CON LE SOMME RICAVATE DALLA ALIENAZIONE DI IMMOBILI, MOBILI ED ATTIVITÀ IN GENERE DELLA FERROVIA E SUE PERTINENZE, E CON QUELLE CHE SARANNO MESSE A SUA DISPOSIZIONE DALLE AMMINISTRAZIONI COMPETENTI SUL RICAVO DELLA VENDITA DEITITOLI COSTITUENTI LA CAUZIONE INCAMERATA A NORMA DELL' ART. 2 DEL R. DECRETO 28 LUGLIO 1932, N. 979, NONCHÉ SULLE SOVVENZIONI CHE SI SARABBERO DOVUTE CORRISPONDERE ALLA SOCIETÀ DECADUTA.



ART. 3.

IL CONSEGNATARIO È TENUTO ALLA PRESENTAZIONE DEL RENDICONTO DELLA GESTIONE GIUSTA LE VIGENTI DISPOSIZIONI SULLA CONTABILITÀ GENERALE DELLO STATO ED A VERSARE IN TESORERIA L' EVENTUALE AVANZO DELLA GESTIONE STESSA.



ART. 4.

IL PRESENTE DECRETO SARÀ PRESENTATO AL PARLAMENTO PER LA SUA CONVERSIONE IN LEGGE; IL MINISTRO PROPONENTE È AUTORIZZATO ALLA PRESENTAZIONE DEL RELATIVO DISEGNO DI LEGGE.

ORDINIAMO CHE IL PRESENTE DECRETO, MUNITO DEL SIGILLO DELLO STATO, SIA INSERTO NELLA RACCOLTA UFFICIALE DELLE LEGGI E DEI DECRETI DEL REGNO D'ITALIA, MANDANDO A CHIUNQUE SPETTI DI OSSERVARLO E DI FARLO OSSERVARE.


DATO A SAN ROSSORE, ADDÌ28 SETTEMBRE 1933
VITTORIO EMANUELE
MUSSOLINI - CIANO - JUNG.
VISTO, IL GUARDASIGILLI: DE FRANCISCI
REGISTRATO ALLA CORTE DEI CONTI, ADDÌ 26 OTTOBRE 1933
ATTI DEL GOVERNO, REGISTRO 339, FOGLIO 113 - MANCINI.


...in kasneje še sprememba dekreta v zakon...

http://www.italgiure.giustizia.it/nir/1 ... 17820.html


zbowe....povzetek [-o< [-o<
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Čedad - Kobarid

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

Ali je v tej knjigi kaj o železnici Čedad-Kobarid?

Slika

V slovenskih knjižnicah te knjige ni, so pa v knjižnicah v vsaki vasi čez mejo.
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Čedad - Kobarid

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

V Kroniki, časopisu za krajevno zgodovino je leta 1985 objavil Stane Kumar članek o vojaških železnicah...

Takole piše za železnico Čedad-Kobarid:

"V delež novih železnic na slovenskem ozemlju spada tudi ozkotirna proga iz Čedada do Sužida (25 km), ki jo je zgradila italijanska armada med prvo svetovno vojno in jo je po letu 1918 podaljšala do Kobarida.
Na njej je tekel tovorni in potniški promet do leta 1932, ko so jo 1. avgusta ukinili zaradi konkurenčnosti modernizirane ceste Čedad-Kobarid.
Proga je bila dolga 28 km in je vožnja med obema krajems trajala uri in 40 minut, ker so lokomotive prenesle le 25 km/h."

Pri članku je tudi ena fotka...

Slika

link do članka: http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?quer ... c-WKZ33MNX
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Čedad - Kobarid

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

železocestnik napisal/-a:Ali je v tej knjigi kaj o železnici Čedad-Kobarid?

Slika

V slovenskih knjižnicah te knjige ni, so pa v knjižnicah v vsaki vasi čez mejo.
Romano Vecchiet poroča v knjigi Dobrodošli v Furlaniji, izdani leta 2003, da je Marino Zerboni najprej napisal članek: Le ferrovie di Cividale del Friuli v reviji:"Rassegna tecnica del Friuli-Venezia Giulia", 50 (2000), št.3, str. 25-28.
Potem pa je izdal monografijo na zgornji fotki leta 2003.
Progi Čedad-Kobarid so namenjena tri poglavja in sicer o gradnji med prvo svetovno vojno, o poteku trase in o vlogi lokalnega prevoznega sredstva.

To pomeni, da je Marino Zerboni pred izdajo knjige ali pokazal vsebino Vecchietu ali pa mu vsaj povedal, kaj bo v knjigi oz. ga seznanil z detajli...kar pomeni, da avtorji v Italiji sodelujejo med sabo...
Zanimivo, verjetno to v Sloveniji še pride na vrsto, ko se bomo malo razvili :roll:

Me pa preseneča, da fantje pri italijanski wikipediji ne poznajo zgornje knjige (v glavnem so prepisali Ajzenponarjev članek iz slovenske wikipedije...).
Zadnjič spremenil železocestnik, dne 08.08.2010, 0:00, skupaj popravljeno 1 krat.
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Čedad - Kobarid

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

Ajzenponar se je izredno težko odločil za tirno širino :-k
Ajznponar napisal/-a:
Eno vprašanje je glede tirne širine. Nekateri viri navajajo 800mm, spet drugi 750. In 5cm najbrž ni kar zanemarljiva razlika :lol: Najprej me je zmotila dokaj nestandardna širina. saj so v Italiji imeli dokaj radi 950mm in logično razmišljanje mi je vseskozi dopovedovalo, da ne bi bilo slabo naročiti lokomotiv in vagonov po že utečenih in preizkušenih "kalupih", poleg tega bi se jih v primeru nuje dalo hitro "sposoditi" s kakšne zaledne proge. No, več virov navaja 750 mm, med vojno so menda zgradili še več prog s to širino, zato sem se jo odločil privzeti.
Jaz sem bil :-# , ker nisem vedel...

Sem pa videl podatek pri spodnji fotki...z linka, ki ga spodaj navaja @Ajznponar

Slika
Ajznponar napisal/-a: Še kaj bi se našlo tudi tule: http://digilander.libero.it/ferroviemil ... 02/24p.htm, ampak ta stran mi deluje rahlo sumljivo in trdi, da so tudi Avstrijci že vozili po dva para vlakov (skoraj 3 ure za 25 km), čeprav drugi viri navajajo, da je proga med prebojem bila močno poškodovana in mi ni jasno, kje bi staknili potniške vagone za to nestandardno tirno širino. Kakorkoli že, kakšen poznavalec bi morda znal identificirati lokomotive s slik.
Na tej strani govorijo tudi o tirni širini 600 mm in ameriških lokomotivah:

31 - Year 1917, Stupizza station during the railway building. These two 600mm gauge locos were built in USA.


Izgleda, da bo potrebno pogledati v knjigo Marina Zerbonija, ki je železnico Čedad-Kobarid obdelal tudi s tehnične plati :idea:

Verjetno so tirno širino spremenili po predelavi po vojni... :-k

Bom pogledal še k Vecchiet-u...
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Čedad - Kobarid

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

Romano Vecchiet je direktor mestne biblioteke V. Joppi v Vidnu/Udine.
Napisal je že kar nekaj člankov v zvezi z železnicami, tako da lahko njegova dela vzamemo za resna. Poleg tega ima okoli sebe sodelavce, ki mu lahko pripravijo kakšno gradivo in mu olajšajo delo. Poleg tega je tudi direktor Inštituta Gramschi v Vidnu, tako da ima tudi tam sodelavce, s katerimi lahko izmenja kakšno mnenje.

Leta 1990 je bil v Italiji simpozij o vlakih ob meji in potem je izšla o tem simpoziju knjiga Treni di frontiera: ferrovie in Friuli-Venezia Jiulia e Alpi Adria. Romano Vecchiet je bil urednik zbornika.

V Ljubljani je bil 21. septembra 2003 osemdeseti kongres Furlanskega filološkega združenja iz Vidna (Societât filologjiche furlane Udin), naslov zbornika kongresa pa je: Dobrodošli v Furlaniji : [daljni zahod, nikoli tako blizu].

Romano Vecchiet je pripravil predavanje o železnicah na vzhodni meji z naslovom:
Proge železniškega prometa na vzhodni meji : od načrta železniške proge za Predel do proge Čedad-Kobarid
V zborniku je kar nekaj tiskarskih napak pa tudi kakšen tiskarski škrat se najde...
Bo potrebno pogledati prevod z izvirnikom...

Izšel pa je tudi italijanski zbornik kongresa z naslovom: Slovenia. Un vicino da scoprire, Udine 2003. V njem ima članek Romana Vecchieta naslov:: "Direttrici di traffico ferroviario al confine orientale. Da progetto della ferrovia del Predil alla Cividale-Caporetto".

Nas bo v tej temi zanimala izključno železnica Čedad-Kobarid in se bomo omejili od vseh načrtov za železniško povezavo Furlanije z vzhodom, ki so v Vecchietovem članku, saj bi preveč razširili temo.

Najbolje bi bilo, da bi Romano Vicchiet dovolil, da bi na vlaki. info lahko objavili del njegovoge članka, kjer govori o progi Čedad-Kobarid, na forumu vlaki.info. Če ima kdo kakšne veze, naj pove, sicer mu bom sam napisal prošnjo.

Zaenkrat nam ne preostane drugega, kot da sestavimo povzetek tega dela članka.
Povedali pa smo že, da je Romano Vecchiet zbral in pregledal vse gradivo, ki je bilo na razpolago, dobil je tudi informacije Marina Zerbonija, ki je potem izdal knjigo Le ferrovie di Cividale del Friuli. Un viaggio nella storia, Udine 2003.

No pa začnimo s povzetkom članka Romana Vecchieta:
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Čedad - Kobarid

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

"...v začetku je imela 60-centimetrsko širino tira, kar so pozneje povečali na 75 cm, da bi oskrbovali z vojaki in sredstvi italijansko 2. armado, ki je bila razporejena na soški fronti med Bovcem in Tolminom.

Nedvomna koristnost te proge je v tem, da je bila uporabljena za redno uporabo s strani civilnega prebivalstva, ki je živelo ob njej.
Novico o odprtju potniške proge, ki jo je upravljala družba "Societa Veneta per la Costruzione ed Eserzio di Ferrovie Secondarie Italiane", je razglasil lep plakat, ki je za 1. junij 1917 napovedal prve redne vožnje vlakov v prvem in tretjem razredu. Odsek Čedad-Kobarid se omeji na Robič, ki ga doseže po 23 km. Po začetni čedajski železniški postaji so sledile postaje Čedad-Barbeta, Sanguarc, Špeter Slovenov, Brišča, Podbonesec, Stupica, po eni uri in 56-minutnem potovanju v obe smeri, do Robiča. Cena vozovnice iz Čedada v Robič je za prvi razred znašala 3,40 Lir in 1,60 Lir v tretjem razredu. Prevoz so opravljali na osnovi ukaza Generalnega nadzorništva vojske (Ravnateljstvo za promet), ki je dela na progi naročila podjetju Societa Veneta že ob začetku vojne in katera so Pokrajinsko odposlanstvo, videnska občina in Gospodarska zbornica zaman želela zgraditi z normalnim tirom".

V opombah je Vecchieti podal še dodatna pojasnila in navedel, kje hranijo dokumente. Opozoriti pa moram, da so številke opomb v knjigi napačne in so zamaknjene za eno.

*Plakat urnika vožnje hranijo v držanem arhivu v Vidnu/Udine (Archivio di Stato,Udine: ASU) v fondu: Ministero dei Trasporti. Ispettorato della Motorizzazione civile e dei Trasporti in concesione. Ferrovia Cividale-Caporetto, škatla B.63.120, Affari generali
Iz Čedada, glavna postaja je odpeljal vlak ob 7.50 uri in je prispel v Robič ob 9.45 uri, popoldanski pa je odpeljal ob 14.50 uri in prispel v Robič ob 16,45 uri.
Iz Robiča pa je odpeljal vlak ob 11.14 uri in prispel v Čedad, glavna postaja ob 13.10 uri. Popoldanski vlak pa je iz Robiča odpeljal ob 18.14 uri in je prispel v Čedad, glavna postaja ob 20.10 uri.


*Pokrajinsko odposlanstvo je poslalo prošnjo Generalnemu nadzorništvu vojske, da bi se proga zgradila z normalnim tirom, vendar se je vojska odločila po svoje in zgradila ozkotirno železnico s 75 cm širino tira.
Dokument se hrani v ASU, Ferrovia Cividale-Caporetto, Vidensko pokrajinsko odposlanstvo, Deliberazione (odločba) n. 909/321 z dne 21.2.1916
(opomba ŽC: tukaj moramo biti previdni in preveriti širino tira iz večih virov, predvsem pa tistih z načrti in tirno širino lokomotiv...)
Komisiji za nadzor nad dejanji v Kobaridu se župan Domenico Pecile pritoži zaradi slabih odnosov med Vrhovnim generalštabom in civilno upravo: " Poslancu Girardiniju smo na primer zaradi obvezne gradnje železnice Čedad-Kobarid izrazili željo, da se zgradi tako, da bo lahko kasneje služila prebivalstvu. Narejenih je bilo veliko načrtov in nazadnje je padla odločitev za ekonomično (ozkotirno) železnico., katera menda ni v celoti zadostila niti vojaškim namenom. Naše želje po uskladitvi lokalnih potreb z vojaškimi interesi so bile le redko izpolnjene.
Zadnjič spremenil železocestnik, dne 10.08.2010, 22:02, skupaj popravljeno 2 krat.
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Čedad - Kobarid

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

Dokopali smo se do novosti:

Proga je bila odprta tudi za civilno prebivalstvo že od 1. junija 1917, vendar samo do postaje Robič !
Poleg tega je jasno in glasno povedano, da je postaja Čedad-Barbetta povezana z glavno postajo v Čedadu (dvotirna povezovalna proga), saj je v voznem redu napisana izhodiščna postaja Čedad, glavna postaja (Cividale ferrovia).

Naslednji vozni red imamo na razpolago z dne 15. maj 1918, torej po preboju pri Kobaridu oktobra 1917 (čudež pri Kobaridu-link: http://sl.wikipedia.org/wiki/%C4%8Cude% ... i_Kobaridu
...takrat pa vlak že vozi do Sužida. Progo je upravljalo avstrijsko vojaštvo: K.u.K. Heeresbahn Sűdwest

link: http://digilander.libero.it/ferroviemil ... Isonzo.htm
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Čedad - Kobarid

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

Nadaljujmo z Vecchiet-ovim člankom:

"Proga je bila, kljub nekaterim popravkom trase leta 1917, zagotovo zgrajena varčno, tirnice so tehtale le 12-14 kg na tekoči meter, prostor si je morala pogostokrat deliti z državno cesto (v dolžini 7 km od skoraj 28 km njene trase).
Tudi zaradi naklonov, ki so na določenih točkah dosegali 45 promilov, je bila proga izrazito ekonomična, na njej so male lokomotive z nizko zmogljivostjo oteževale vleko vagonov in niso zagotavljale rednosti premikanja.
Med sedmimi postajami velja omeniti "Čedad Barbatta", ki jo je podjetje Societa Veneta s postajo v Čedadu povezala z dvotirno povezovalno progo, ki je merila 486 metrov in je, poleg dvonadstropne ometane stavbe namenjene potnikom z dvanajstimi notranjimi prostori, dvojne zunanje latrine in nakladalne ploščadi, premogla še remizo za lokomotive (eno leseno z dvema tiroma in servisni jašek za lokomotive), zidano stavbo (s skladiščem za orodje, spalnico za delavce, pisarno in stanovanjem za vodjo skladišča), delavnico za popravila v treh lokih, skladišče za premog, vodno napeljavo, peč za sušenje peska za lokomotive in majhno vrtljivo ploščad za lokomotive v izmeri 2.60 m, poleg dveh stražarnic in latrine za osebje. Trinajst tirov je merilo 1200 tekočih metrov, med sabo pa so bili povezani z 19 kretnicami."

V opombi je Vecchiet zapisal:

* oprema proge s tiri Vignole, dolgimi 6 m, visokimi 85 mm in težkimi 12 do 14 kg na tm. Zgornji del tirnice je širok 38 mm in spodnji 70 mm. Pragovi iz jelovine, hrastovine, macesnovine različnih dolžin 1.20-1.50-1.60 m. Tirnice so pripete na pragove s kljukami državnih železnic. Spoji so narejeni z veznimi elementi na štiri odprtine. Tiri so dolgi 27.875 m s 35.319 pragovi, dolgimi od 1.20 do 1.60 m in 6.000 pragovi dolžine 1.20 m. Vgrajenih je 18.364 veznih elementov in 36.728 vijakov.
Ta dokument je shranjen v ASU, Ministeri della Guera e dei lavori pubblici, Tramvia Cividale-Caporetto. Verbale di consegna della linea, del materiale mobile e di esercizio al Sig.Cav. Binetti Ercole, concessionario del Esercizio, Cividale, 3. agosto 1921 (ASU Motorizzazione FCC, škatla B.64.121; Concessione, appalti. Causa contro Bruognolo (1925-1929).
Ta zapisnik zelo natančno poda opis železnice in njenih pritiklin v pomembnem trenutku njene kratke zgodovine, ko je bila določena prva koncesija po vojaški upravi.
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Odgovori