Železnica Pragersko- Medvedci in žičnica do Majšperka

[vagon]

Na starejših zemljevidih iz leta 1934 in tudi poznejših je označena proga od Pragerskega do Medvec. Ko smo se leta 1965 preselili v bližino tega področja je bila proga že opusčena oziroma demontirana. V opisu občine Majšperk je navedeno, da je bila proga do Medvec, kjer je bil rudnik premoga. Zanimivo pa je, da na istih zemljevidih ni označen noben rudnik na tem področju čeprav bi ga pričakoval na koncu tira. Danes je lepo viden nasip od potoka Polskava do naselja. Po ostalem delu proti Pragerskemu pa je speljana poljska pot, ki pa ima nenavadno lepo speljane krivine. Na karti je označena normalno tirna proga, kar potrjuje tudi širina krone nasipa. Sedaj pa še k eni posebnosti, ki ravno ne sodi v ta forum, je pa nekakšno logično nadaljevanje. Na koncu proge torej v vznožju dravinjskih goric se je pričela tovorna žičnica, ki je bila speljana do Majšperka oziroma Brega. Kombinacija dveh različnih naprav je bila vrjetno zaradi nižjega stroška gradnje, saj bi proga na gričevnatem terenu zahtevala velika zemeljska dela s predori. Žičnica naj bi služila za prevoz lesa do tovarne tanina Hamre ustanovljene leta 1917. Leta 1937 se je v Majšperku začela obratovati tekstilna tovarna. Mislim, da je glede na takratne transportne možnosti in stanje cest na tem področju, bilo opravljenega precej transporta s železnico in žičnico. Danes je od žičnice vidnih nekaj ostankov temeljev stebrov sider in verjetno pogonske postaje na prelomu trase. V gozdu so lepo vidni preseki, ki še niso popolnoma zarasli. Marsikje pa se vidijo jame temeljev. Zanima me če je kaj več informacij od teh dveh napravah.

[Barbarpapa1]

Pozdrav

Imam zemljevid, ki prikazuje takratno Dravsko banovino okoli leta 1930. Proga je vrisana, pa tudi znak za rudnik je pri Medvedcah:



Moja babica je bila rojena v Žetalah in mi je pripovedovala, da so konec petdesetih let opravljali meritve za določitev trase proge, ki naj bi povezala Đurmanec (oz Krapino) z Medvedcami in tako tvorila najkrajšo železniško povezavo med Mariborom in Zagrebom. Namesto te variante je potem bila izdelana proga skozi Kumrovec.

Za konec še slika približnega poteka trase:



Ter zračni posnetek spojnega loka pri Pragerskem. Ta lok je z vlaka lepo viden (to je tisti del, kjer drevesa rasejo v loku)



Nikoli nisem videl kakšnih fotografij s te proge, prav tako me zanimajo bilokakšne informacije o tem.

LP

Jože

[Tono]

Zdravo fantje,

o tej progi mi je govoril Borsig. Ali bo morala na teren MRS?

Lp,

T

[Dino S]

Kje na Bregu pa se je končala ta žičnica ter lahko kdo vriše njeno traso? Bi šel v soboto s kolesom to malo pogledat.

[vagon]

Dodajam zemljevid in nekaj slik.

Zemljevid M 1:50000 izdelan pri vojnem geografskem istitutu v Beogradu leta 1934.


Trasa železnice ob cesti Jablane Sesterže.


Krona nasipa blizu Medvec.


Lepo viden presek trase žičnice.


Sidro žičnice.


Temelji žičnice. Glede na število temeljev in sider mislim, daje bila tu pogonska postaja s prelomom trase.


Karta 1:25000 novejša s vrisano traso žičnice in mesti kjer sem našel sledi.

Žičnica se je končala v tovarni tanina. Verjetno današnjem tovarniškem kompleksu.

L. p.

[železocestnik]

Krajevni leksikon Slovenije, LJ 1980:

" Po opustitvi industrijske proizvodnje strojil na Bregu pri Majšperku 1965 so odstranili žično vlečnico Majšperk-Medvedce in tovarniško progo Medvedce-Pragersko, od katere je ostal le nasip.
Leta 1930 je bila pri premogovniku, ki je takrat še obratoval, najdena kamnita sekira."

" Pred prvo svetovno vojno je na Bregu nastala tovarna tanina, ki je del surovin (hrast in kostanj) dobivala po žičnici iz Medvedc. Leta 1965 je zaradi pomanjkanja surovin in zaostale tehnologije prenehala delati."

[železocestnik]

Zdravo fantje,

o tej progi mi je govoril Borsig. Ali bo morala na teren MRS?

Lp,

T

MRS se bo morala povezati z gospo Majo Kanop...

link: http://www.zveza-zotks.si/tabori/razpis ... s2002.html

"etnološka skupina bo proučevala železniško povezavo med Pragerskim in Medvedcami ter industrijo v Majšperku, ki se je navezovala na to progo. Delo bo potekalo pod vodstvom dipl.etnologinje Maje Kanop".

Poročilo: http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?u ... ec=3&sid=1

[cokla]

Se obeta zanimiva telenovela...?

[železocestnik]

Uvod v telenovelo...

Tovarna strojil d.d., Majšperk

Tovarna strojil v Majšperku ob Dravinji, južno od Ptuja, je specializirana tovarna za proizvodnjo kostanjevega in smrekovega ekstrakta. Podjetje, ki ga je osnovala leta 1916 dunajska tovarna usnja "Gerhardus & Söhne", je leta 1922 prešlo v roke sedanjih lastnikov Franja in Marije Novak, industrijalcev v Zemunu ter Karla in Marije Kubricht, v Majšperku. Ti so tovarno popolnoma prenovili, modernizirali in spravili na današnjo višino z letno kapaciteto 2,5 milijona kg čistih strojilnih snovi. Kot pogonsko silo je imela tovarna prvotno le vodno turbino jakosti 50 KM; pozneje je bila tovarna opremljena z velikimi parnimi kotli, ki se kurijo z izluženim lesom ter parnim strojem 50 KM. Ker je tovarna približno 9 km oddaljena od železnice, se je moralo vzporedno s povečanjem obrata poskrbeti tudi za neoviran promet s surovinami in gotovimi izdelki. V ta namen so leta 1928 zgradili 3,5 km dolgo žično železnico, ki oskrbuje prevoz surovin in gotovih izdelkov preko hribovja. V vznožju hribovja je priključena na 6 km dolgo industrijsko progo normalnega tira, ki vodi do postaje Pragersko. Tovarna proizvaja v glavnem kostanjev in smrekov ekstrakt, oboje v tekoči obliki in v prahu. Surovina za pridobivanje kostanjevega ekstrakta je olupljen les pravega kostanja, ki raste v Sloveniji v precejšnji množini, posebno pa na Hrvaškem in v Bosni. Tovarna dobiva največji del potrebnega kostanjevega lesa iz neposredne okolice, od koder ga dovaža direktno z vozovi; le v času večje potrebe ga dobavlja tudi iz drugih krajev Slovenije ter Hrvaške in Bosne. Surovina za proizvodnjo smrekovega ekstrakta je posušena skorja smreke. To pridobivajo v velikih količinah in odlični kakovosti v Dravski dolini in na Gorenjskem. Za proizvajanje strojilnih izvlečkov se surovina zdrobi v specialnih strugalnih strojih, nato se vodi v velike kadi, kjer se izvrši s pregreto paro izluženje strojilnih snovi iz lesa in skorje. Tako nastala tekočina teče po celi vrsti cevi, kadi in naprav, kjer se dekolorira in čisti ter se nato v izparilnikih koncentrira na zaželeno gostoto. Več razpršilnikov, v katerih se tekočemu ekstraktu odtegne voda, služi za proizvodnjo ekstrakta v prahu. Proizvodi, tekoči in pulverizirani kostanjevi in smrekovi ekstrakti, so doma in v inozemstvu poznani kot prvorazredni, Tuzemstvo in bližje inozemstvo daje prednost tekočim ekstraktom, dočim se na velike daljave dobavljajo zaradi manjših prevoznih stroškov pretežno ekstrakti v prahu.
Glavna tržišča so: Jugoslavija, Madžarska, Romunija, Poljska, Nizozemska, Nemčija in Skandinavija. Do 80% proizvodov tovarne je namenjeno izvozu. Tovarna je zgrajena v enem najsiromašnejših delov Slovenije, v Halozah. Zaposluje okrog 120 delavcev in nameščencev ter predstavlja tudi za ostalo prebivalstvo bližnje in daljne okolice važen vir dohodkov predvsem z nakupom kostanjevega lesa, ki je sicer zaradi velike oddaljenosti od železnice in ker je za druge namene neuporaben, malovreden.
Velik del prebivalstva najde zaslužka bodisi v tovarni, bodisi kot gozdni delavci, vozniki ter nakupovalci kostanjevega lesa.


vir:Spominski zbornik Slovenije, LJ 1939


Torej gre za industrijski tir Pragersko-Medvedce.

Izgleda, da starejši arhiv firme ni ohranjen...

link: http://www.arhiv-ptuj.si/arhivski-fondi ... /fond/4371

morda je kaj tukaj: http://www.arhiv-ptuj.si/arhivski-fondi ... /fond/4371


Če drugega ne, sled o literaturi za industrijsko zgodovino Majšperka: Lit.:Cobelj, Anton Čampa, Industrijski Majšperk, Majšperk, 1988, str. 22–29.

Še diplomska naloga: Tekavc, Ivan Zgodovinski razvoj, analiza proizvodnje, pomen ter perspektive tovarne Jugotanin Sevnica in tovarne strojil Majšperk

Še ena diplomska: http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?co ... D=15570696

[cokla]

Uvod v telenovelo...

Sem vedel...

[železocestnik]

Še fotka tovarne tanina (strojil)...

iz zakladnice Ptujskega arhiva: http://www.arhiv-ptuj.si/razglednice?razglednica=704

[vagon]

V projektu za regulacijo polskave sem našel situacijo predvidenih ureditev potoka Polskave narisanih na TTN 5000. Ker poteka nova struga mimo prvotnega križanja železnice in potoka, so most le zasuli. Premostitvene konstrukcije verjetno že prej ni bilo na opornikih. Tako sem v grmovju ob cesti sem našel vrha obeh obrežnih opornikov. Most je imel razpon 12m. S nekaj ostalimi objekti nisem imel sreče, saj je trasa proge močno zarasla. Predvidevam da bo pozimi lažje poiskat kakšne ostanke objektov.


Trasa proge na TTN 5000


Levoobrežni opornik

Dodajam pa še sliko tovarne Borsig iz knjige Odkritja, obrt in industrija iz leta 1867. Prvo poglavje je o lokomotivah, kako se izdelujejo in kakšno orodje je potrebno, torej tehnologija izdelave. Poglavje obsega 18 strani. V knjigi je tudi slika, Stephenson und die erste Lokomotive. Glede na starost menim, da ne zapade avtorskim pravicam.

[_Borsig_]

Par dni me ni bilo, pa ste mi že prekopali celo dvorišče


Da dodam še jaz kot »lokalpatriot« nekaj svojega.
Z @Tono-m sva se o tej progi pogovarjala začetek tega leta.

Nekje (seveda ne najdem ) imam sken ene karte, na kateri je vrisna ta proga in Mariborsko letališče!!
V praksi absolutno nemogoče, saj je proga bila ukinjena leta 1965, Mariborsko letališče pa je bilo odprto dobrih deset let pozneje 30.05.1976!
Morala je biti nekakšna letalska karta, saj je imela vrisane in vpisane tudi frekvence. Jo ima mogoče kdo???

Trase te proge se spomnim še iz svojega ranega otroštva (začetek 70-ih let)
S starši in starimi starši smo se večkrat napotili k sorodnikom v Sesterže – sosednja vas od Medvedc.
Najbližja pot s kolesi je bila potka ob tej železniški trasi. Spomnim se, da tirov ni bilo več, ostal pa je spodnji ustroj in mostovi preko manjših potočkov.

Ob tej priložnosti je stari oče obujal spomine na dogodke in doživljaje povezane s to progo.
Kako so kot mulci namerno jezili »mašifirerje« da so le-ti iz »parače« jezni metali premog za njimi. Ko pa je vlak odpeljal, pa so premog pobirali in ga nosili domov za kurjavo.
Pa kako so se »švercali« v tovornih vagonih do Pragerskega, najbolj pogumni pa so baje obvladali tudi vstop in izstop na žičnico Medvedce - Majšperk kar iz stebrov!

Danes po trasi poteka široka, večinoma neasfaltirana cesta ki jo uporablja nekdanji »Kmetijski Kombinat«, današnja Perutnina Ptuj enota Pragersko za svojo kmetijsko mehanizacijo.

Pa poglejmo še slike današnjega stanja.
Na žalost se je v soboto t.j. 29.09.2009 pooblačilo, tako da je bil potreben »taktični umik«, pa še slike niso najboljše!

Za začetek ortofota slike celotne proge, kjer je trasa še lepo vidna:


Na sledeči se vidi, iz katere lokacije so bile slike narejene. Pika je lokacija, črta pa kaže smer fotografiranja.
Prve štiri slike so bile narejene iz sledečih lokacij:


Prva slika je narejena pred silosom za pesek, kateri se omenja v tej temi
http://www.vlaki.info/forum/viewtopic.p ... &view=next

in pred črpalko za dizelske lokomotive, na levi strani proge Maribor – Celje, gledano v smeri proti Celju.
Tir proge Pragersko – Medvedce se je odcepil v levo malo za tisto jamo med tiri
1.


Prvi del je precej zaraščen. Verjetno bo pozimi ko ne bo toliko zelenja lažje dokumentirati.


Odcep še enkrat, tokrat iz druge smeri, pomeni gledano v smeri proti Mariboru. Trasa se odcepi pri prvih drevesih na desni strani tega stranskega tira
2.


Tukaj pride trasa iz grmovja in postane cesta za kmetijsko mehanizacijo
3.



V daljavi se vidi mesto prejšnje fotografije. Tam zavije cesta v levo in preko zavarovanega prehoda čez železnico Maribor – Celje
4.


Lokacije slik 5., 6. in 7.:



Proga je zavila v levo, smer Medvedce
5.


Še enkrat pogled nazaj v smeri Pragersko
6.





Na tem mestu prečka traso lokalna cesta Pragersko – Stari log.
Na levi strani trase, ki je sedaj asfaltirana cesta, vidimo znamenite Pragerske ribnike ki so nastali kot posledica izkopavanja gline za lokalno Opekarno (ki je imela svojo ozkotirno železnico!!! – bo treba načeti še to temo!).
V ozadju na levi strani trase pa strelišče, na katerem je kak mesec nazaj potekalo Svetovno prvenstvo v strelanju na glinaste golobe!
Link:
http://www.shootingrange-gaj.com/slo/gaj.stm

7.


Se nadaljuje ...

[_Borsig_]

Naslednji dve sta nastali pri vhodu na strelišče:



Prva nazaj proti Pragerskemu (na levi strani je ograja »Smetišča« - Odlagališča komunalnih odpadkov občine Sl.Bistrica
8.


in naslednja v smeri Medvedce
9.


Pa še zadnja za ta dan (vreme je postalo zelo naklonjeno dežju zato je bil potreben umik)
Od tukaj se po trasi nekdanje železnice nadaljuje makedamska cesta


10.


Za forum iz terena:
MRS z mobilnim laboratorijem!

[železocestnik]

Čuj @_Borsig_, a si je ptujska sekcija MRS nabavila brezžični pristop na net brez moje vednosti
Tistih 30 evrotov za mesečni priklop boste plačali iz svojega...
Kaj pa zastavico mobilne ekipe pa so ti sunili

Resno:
Bravo, tako se dela poročilo s terena...bomo morali priti na tečaj

Malo še poglej po objavljeni literaturi, za kontaktiranje z go. Majo Kanop pa zadolži Tonota...se je zadnjič nekaj hvalil, kakšne uspehe ima pri ženskah