Gradnja Bohinjskega predora 1901-1904

[_Borsig_]

Razglednici Bohinjskega predora datirani na 1906:


.




našel tukaj:
http://commons.wikimedia.org/wiki/File: ... r_1906.jpg" onclick="window.open(this.href);return false;




od tukaj:
http://commons.wikimedia.org/wiki/File: ... a_1906.jpg" onclick="window.open(this.href);return false;



in tale, datirana na 1903:



od tukaj:
http://commons.wikimedia.org/wiki/File: ... a_1903.jpg" onclick="window.open(this.href);return false;

[Pele]

Kot vidim na srednji Borsigovi sliki,so vrli gradbinci imeli speljane v tunel kar tri tire!
Malo ožje seveda.

Lp,Pele!

[Gorchi]

Po slikah sodeč so se že ob odprtju odločili, da bo predor le enotiren, četudi deluje širok za dvotirnega. Jim je voda delala težave že pri izgradnji in so se zato tako odločili. Razen, če je dodatna širina bila že v osnovi namenjena odvodnjavanju?

[trackpan]

Pozdravljeni pozitivno misleči .

V domači knjižnici imam tudi knjigo "Vzpon Bohinja pred zatonom Avstro-Ogrske" (Tomaž Budkovič, Mohorjeva založba, Celovec, 2004"). V njej so poleg zanimivih slik, načrtov ob gradnji, navedeni tudi spomini Ivana Pibra, tedanjega župnika v Bohinjski Bistrici. Spomini so bili v treh delih objavljeni v časopisu "Slovenec" (29. do 31. 1. 1932) pod naslovom : "Nekaj spominov na zgradbo bohinj. predora" podnaslov "1901-1905".


Še povezave do "Digitalne knjižince Slovenije" (dLib.si - NUK 2005 -2015):


http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C ... geSize=100

http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C ... geSize=100


http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3 ... geSize=100

LP Igor

[preglednik]

Po slikah sodeč so se že ob odprtju odločili, da bo predor le enotiren, četudi deluje širok za dvotirnega. Jim je voda delala težave že pri izgradnji in so se zato tako odločili. Razen, če je dodatna širina bila že v osnovi namenjena odvodnjavanju?

Celotna Bohinjska proga je bila že v zasnovi mišljena kot enotirna, vendar s postajami na vsakih 5 do 10 km, da bi dosegli čim večjo pretočnost proge. Tunel pa je zgrajen za dvotirno progo verjetno iz drugih razlogov (varnost, lažja gradnja itd..)

[holding]

..celotna Bohinjka je bila enotirna s postajami na cca 5 km, bohinjski in karavanški predor pa sta bila dvotirna, ker ja bila razdalja med postajami večja.... ...s tem je projektant zagotovil približno enak interval na celi progi oz. se je izognil kopičenju vlakov pred ozkimi grli.... ...in dosegel kljub parni vleki in gorski progi propustnost cca 80 vlakov na dan....
...lep primer je (nekdanja) postaja Branik na obrobju Krasa, ki je vsekana v živo skalo.... ...ker je pač interval (propustnost) to zahteval....
..drugi tir so v bohijskem predoru izgradili leta 1938.....zaradi lažjega odvodnavanja...

[železocestnik]

O: 64800

Pozdravljeni,

vse fotke iz albuma Alojza Beera je vzela megla...

Nekaj sem jih pravar naložil na forum zeljeznice.net, in prav je, da vsaj tiste "prilepim" nazaj tudi tukaj.

Izgled albuma...




Nacrt Bohinjske proge in ozkotirne železnice do kamnoloma...




Dodajam povečavo, če koga zanima kakšen detajl...





Kamnolom pri sv. Janezu...





Most ozkotirne železnice do kamnoloma...




Lokomotiva in osebje malo povečano...





Gradbišče na južni strani pri Podbrdu...




pozdrav
Darko

[Gorchi]

Če ima kdo shranjen link na ISSUU, kamor je Tine Jarm pred časom postavil to zgoraj omenjeno knjižico, lepo prosim, da se ga objavi. Jaz knjižice na ISSUU na hitro nisem uspel najti
Edit:
Tine je bil tako prijazen pa mi je posredoval link:
https://issuu.com/miniaturnazelez/docs/ ... 13/2861124
Knjižica s fotografijami listov, katere sva skupaj z @železocestnik-om posnela v muzeju pred leti.

[363]

@ŽC, predlagam, da se imam temo le za Bohinjski predor, ostalo Bohinjko pa posebej. Se mi zdi, da bo kar obsežno

Še nekaj o ozkotirni predorski železnici:

V že dograjenem delu predora so vagone sestavili v vlak, katerega sta sprva vlekli dve parni lokomotivi. Narejeni sta bili l. 1901 v tovarni Krauss&Co (Munchen). Najmočnejša je bila lokomotiva "Triglav" z maso 13t ter s 75. KM, ki je opravljala najtežja dela. Iz kamnoloma pri sv. Janezu je v predor vlekla težko naložene vlake. MMG: lokomotiva "Triglav" še obstaja - v muzeju ozkotirnih železnic Nagycenk, Madžarska
Zaradi vse večjih potreb so kasneje iz iste tovarne kupili še eno, dvoosno, šibkejšo lokomotivo (50 KM), imenovano "Wochein" - "Bohinj".
Leta 1903 je na delovišče prišla še zadnja lokomotiva.

Skupaj so bile torej štiri lokomotive:
- "Triglav" in "Bohinj" na severnem delovišču
- "Bača in "Podbrdo" na na južnem delovišču

Po koncu gradnje so lokomotive prodali.

Vir: E. Šorč: Skrivnosti Bohinjskega predora

Lokomotiva Triglav je bila obnovljena v vozno stanje na Madžarskem:
https://www.drehscheibe-online.de/foren ... 0,10627026

Lp

[Anzee]

Lokomotiva Triglav je bila obnovljena v vozno stanje na Madžarskem:
https://www.drehscheibe-online.de/foren ... 0,10627026

Wow, pa izjemno slikovita pokrajina v gozdu! Zelo lepo! Ko bi vsaj tudi pri nas Zreska ozkotirnica bila podaljsana do Konjic, Triglav pa v gosteh!