Gradnja Bohinjskega predora 1901-1904

[bojan]

Super sta tole naredila - hvala za lepo lekcijo iz zgodovine...

[ivy]

Zelo zanimivo!

Predor je baje narejen za dva tira.
Me pa zanima, če je kdaj tudi obratoval, kot dvotiren predor

[Ajznponar]

Na Wikipediji (BTW, jaz nisem avtor) piše. da so drugi tir odstranili leta1938 zaradi lažjega odvodnjavanja. Menda da se nabere tudi do 60cm vode. Me res zanima, če se takrat da voziti

V članku o Bohinjski progi (http://sl.wikipedia.org/wiki/Bohinjska_proga, celo izbran članek, jaz nimam nič z njim) najdemo tudi sliko severnega portala danes (pravzaprav lani):



Da ne bom prekršil sicer liberalne licence, še "domača stran" z navedbo avtorja ipd.: http://commons.wikimedia.org/wiki/File: ... redor2.JPG

Tista hiška (čuvajnica?) se mi zdi malo bližje predoru od tistih 12m, torej je verjetno nastala po zadnji vojni. Od oka ocenjeno se je originalni predor moral začenjati tam nekje pri kozi oz. ob začetku stopnic.

[leteči vlak]

- Zaradi različne klime (v Bohinju je alpska, iz Posočja pa po dolini Bače prodrejo sredozemski vplivi) je v predoru vedno prepih; domačini ga uporabljajo za napoved vremena (če piha proti Podbrdu, bo vreme lepo, če pa piha v nasprotni smeri, bo rado deževalo ). Zaradi prepiha, predor nima težav s prezračevanjem.

- Predor poteka skoraj skozi v premi, le tik pred izhodom ima desni lok, tako da se proga lažje vključi v Baško grapo

- Najvišja točka se nahaja na 534 metrih nadmorske višine; pri Bohinjski Bistrici je višina 525 m.n.v., pri Podbrdu pa 508 m.n.v.

- Sprva so hoteli narediti dva vzporedna enotirna predora v medsebojni razdalji 30 metrov (medseboj bi bila povezana na vsakih 200m). Ko so leta 1900 izkopali nekaj poskusnuh rovov, so ugotovili, da glede na geološko sestavo, ni pričakovati tako velikih pritiskov, ki bi onemogočali izkop enega dotirnega predora.

- Začetek gradnje: Podbrdo - 23.10. 1900, Bohinjska Bistrica - 20.9. 1900

- Po mojih podatkih (iz dveh knjig!!) so drugi tir skupaj z gramozno gredo odstranili leta 1948

- Ob izgradnji je bil dolg 6339 metrov, po porušitvi severnega portala v Bohinjski Bistrici leta 1945 (minirala ga je nemška vojska ob umiku) pa meri 6327 metrov.

Vir:
J. Resnik in Š. Stepic: Železniški predori v Sloveniji
E. Šorč: Skrivnosti Bohinjskega predora

Toliko za sedaj, morda se še kaj javim.

[železocestnik]

Če ima kdo še kakšne podatke o Bohinjskem predoru, jih naj kar prilepi...ja, pa fotke tudi.
Bo pa izgeda treba odpreti novo temo: Bohinjska železnica
Če ima kdo željo in voljo...
Obstaja namreč album gradnje Bohinjske železnice iz let 1902-1906 (Album Wocheiner-Bahn erbaut 1902-1906)...
in album:Spomin na Podbrdo pri Bači 1902-1904 (Album Andenken an Podbrdo ad Bača 1902-1904).
Fotke iz obeh albumov, pa še iz kakšnega tretjega so v knjigi: Življenje ob železni cesti (100 let Bohinjske proge, Tolminski muzej, 2006 (cena 14,61 €, je pa bila naklada 1000 izvodov ).
Morda se da kje poskenirati ali preslikati kaj iz teh albumov...

[leteči vlak]

@ŽC, predlagam, da se imam temo le za Bohinjski predor, ostalo Bohinjko pa posebej. Se mi zdi, da bo kar obsežno

Še nekaj o ozkotirni predorski železnici:

V že dograjenem delu predora so vagone sestavili v vlak, katerega sta sprva vlekli dve parni lokomotivi. Narejeni sta bili l. 1901 v tovarni Krauss&Co (Munchen). Najmočnejša je bila lokomotiva "Triglav" z maso 13t ter s 75. KM, ki je opravljala najtežja dela. Iz kamnoloma pri sv. Janezu je v predor vlekla težko naložene vlake. MMG: lokomotiva "Triglav" še obstaja - v muzeju ozkotirnih železnic Nagycenk, Madžarska
Zaradi vse večjih potreb so kasneje iz iste tovarne kupili še eno, dvoosno, šibkejšo lokomotivo (50 KM), imenovano "Wochein" - "Bohinj".
Leta 1903 je na delovišče prišla še zadnja lokomotiva.

Skupaj so bile torej štiri lokomotive:
- "Triglav" in "Bohinj" na severnem delovišču
- "Bača in "Podbrdo" na na južnem delovišču

Po koncu gradnje so lokomotive prodali.

Vir: E. Šorč: Skrivnosti Bohinjskega predora

[bojan]

Fotke iz obeh albumov, pa še iz kakšnega tretjega so v knjigi: Življenje ob železni cesti (100 let Bohinjske proge, Tolminski muzej, 2006 (cena 14,61 €, je pa bila naklada 1000 izvodov ).

Kakšnega dobrega pol leta nazaj sem jo kupil v Konzorciju in mislim, da nisem zadnjega izvoda odnesel. Se splača pogledat...

[železocestnik]

Ja, jaz jo imam, delam pa reklamo za knjigo, ki jo bo kmalu zmanjkalo...
Glede skeniranja oz. preslikavanja albumov v privatni lasti pa se bom pozanimal pri direktorici Tolminskega muzeja, da jim ne bomo delali prehude konkurence, dokler ne prodajo vseh knjig

[železocestnik]

Koliko vode teče iz predora še danes, si lahko ogledamo na slovid-u...

http://www.slovid.com/bohinjski+predor+ ... 1236/video

[leteči vlak]

Zraven knjige Skrivnosti Bohinjskega predora (avtor Ervin Šorič) je priložen dvd z raznimi posnetki omenjenega predora. Seveda so tu vključeni tudi prizori, ko je pretok vode skozi tunel veliko večji kot je prikazan na "slovid-u".

Res zelo vznemerljivo, ko vidiš kako voda teče iz raznoraznih lukenj....
P.S. tudi jaz priporočam branje omenjene knjige.

Lep pozdrav,
Aljaž

[železocestnik]

Bohinjski predor leta 1943...



vir:
http://www.zrs.upr.si/SL/Zaloznistvo/ac ... /rutar.pdf
(Lange, F. (1943): Sonnenland Untersteiermark mit Blick auf Oberkrain. München,
F. Eher.)

[železocestnik]

Geološki prerez skozi Bohinjski predor...v članku:
Globljevodne triasne in jurske plasti na Kobli
Deep-water Triassic and Jurassic beds from Mt. Kobla (W Slovenia)
† Stanko BUSER1 & Bojan OGORELEC2



vir: http://www.geologija-revija.si/dokument.aspx?id=1032

[železocestnik]

Avstrijski prestolonaslednik Franc Ferdinand je na postaji Bohinska Bistrica slovesno otvoril Bohinjsko progo dne 19. julija 1906.



vir: dlib

[whistler]

Na Wikipediji (BTW, jaz nisem avtor) piše. da so drugi tir odstranili leta1938 zaradi lažjega odvodnjavanja. Menda da se nabere tudi do 60cm vode. Me res zanima, če se takrat da voziti

Da, do neke mere. Ne vem pa natančnih številk, ki pa so natančno napisane v knjigi Skrivnosti Bohinjskega predora (avtor Ervin Šorč). Do neke mere lahko vozi Fiat, nato mora voziti dizelska lokomotiva, še nekaj cm višja je TMD, promet pa se povsem ustavi pri višini 60 cm nad zgornjim robom tirnice (če se prav spomnim iz zgoraj omenjene knjige).
Vsekakor je knjiga vredna vsaj ogleda.

[igor72]

Na Wikipediji (BTW, jaz nisem avtor) piše. da so drugi tir odstranili leta1938 zaradi lažjega odvodnjavanja. Menda da se nabere tudi do 60cm vode. Me res zanima, če se takrat da voziti

Da, do neke mere. Ne vem pa natančnih številk, ki pa so natančno napisane v knjigi Skrivnosti Bohinjskega predora (avtor Ervin Šorč). Do neke mere lahko vozi Fiat, nato mora voziti dizelska lokomotiva, še nekaj cm višja je TMD, promet pa se povsem ustavi pri višini 60 cm nad zgornjim robom tirnice (če se prav spomnim iz zgoraj omenjene knjige).
Vsekakor je knjiga vredna vsaj ogleda.

Najbolj delikaten je Regan, ker ima vlečne motorju čisto na podu, in izvisi ko je voda le 8cm nad GRT.
Če se dobro spomnim, je naslednji Fiat ki prenese nekaj nad 20cm nad GRT in šele nato TMD.