Gradnja Bohinjskega predora 1901-1904

[Dolfe]

Malce skupaj sklamfal,
Mod. Dolfe

[Tono]

Koliko časa pa traja takšna zapora prometa zaradi (pre)visoke vode v predoru?
Kako visoko je bila do sedaj najvišji nivo (knjige Skrivnost...nimam doma)?

Herr ŽC,

sem samo zate pogledal v Sorčevo knjigo, in v njej piše, da je bil v letu 1948 uradno izmerjen nivo vode 63 cm nad gornjim robom tirnice. 10.10.2004 pa je znašal nivo vode nad GRT 77 cm, bil pa je izmerjen s pomočjo zareze na ribiškem škornju

Glede na Reganovo navodilo pa boš vedel, s čim smeš v predor

Lepe praznike,

Tono

[železocestnik]

Se zahvaljujem za podatke. Vidim, da si pozorno prebral knjigo, saj si takoj opazil, da podatek za leto 2004 ni "uraden"...
Me pa vseeno še zanima, koliko časa je bil zaradi visoke vode predor zaprt najdalj časa...


Lepim pa še slavnostni govor predsednika vlade RS SLO v času proslave 100 letnice predora.

http://www.google.si/url?sa=t&source=we ... i8diNJcKDw

[bojan]

Sploh se ni več za zanesti na forumaše... Človek bi pričakoval, da ko izbruhne novica, da je v Bohinjskem predoru voda preko GRT (gornji rob tirnice), da bodo vsaj domačini kot utrgani leteli tja, takoj to poslikali in nam malo pokazali kako to zgleda

In tako danes zjutraj gledam forum, če se bo le pojavila kakšna fotka, ugotovim da ni nič ter se odpravim čez hribe in doline, da to malo podokumentiram. No, na mojo žalost sem očitno najboljše že zamudil, saj je Fiat že vozil skozi in niti ne vem kakšen je bil najvišji vodostaj včeraj. Zgodila se mi je tudi nerodnost, da nisem preveril stanja baterij v naglavni svetilki in sem imel malce omejen radius gibanja... Kakorkoli že, s sabo sem vlekel tudi stojalo in napravil par posnetkov. Kako je bilo pa v Podbrdu pa na spodnji sliki. Sem ravno ulovil Fiata, ki je peljal proti Jesenicam:

[Tono]

Bojan,

hvala.

Kako lepe smaragdne barve je predorska reka, res odlične slike!

Lp,

Tono

[Tin€]

Bojan, čudoviti posnetki , res škoda da ti ni uspelo posneti zalitega predora.

[Nurmi]

Najvišji nivo te dni je bil v noči 24./25.12.2009 -39,3cm/nad GRT.Slabo leto gre za elektronsko merjenje nivoja vode na najnižji-kritični točki v predoru.Graf stanja vode in video posnetek portala na Bohinjski strani lahko spremljamo na službenih računalnikih.
Največja višina nad GRT je bila res nekaj preko 70cm,vendar je bila gramozna greda krepko dvignjena tako,da do takih nivojev vode ne bo prišlo več tako zlahka.
Ker sem bil tudi sam priča enemu takemu merjenju po ta starem(firbec seveda),lahko povem da ne gre za ne vem kako znanost.Na najnižjem delu so vrisane decimetrske oznake na steni predora,za kontrolno izmero pa je delavec SVP uporabljal fižolovko na kateri je pribit del navadnega tesarskega metra.Voda v predoru ni stoječa,ampak kar lepo deroča z valovi,tako da so imele te meritve razpona tudi +/- 15 cm.
Če boste kdaj na Soriški planini si oglejte sistem vodnih kanalov prav z namenom odvodnjavanja,zaradi poplavljanja predora.Leta,leta nazaj so te kanale vzdrževali kakor je treba,danes so pa zanemarjeni in zato tudi tako česte poplave.
Glede na vremenske skrajnosti z leta v leto in premalo ljudi se bodo težave samo stopnjevale in bodo zapore tunela v jesenskem in pomladnem času postajale stalnica.

[bojan]

Najvišji nivo te dni je bil v noči 24./25.12.2009 -39,3cm/nad GRT.Slabo leto gre za elektronsko merjenje nivoja vode na najnižji-kritični točki v predoru.Graf stanja vode in video posnetek portala na Bohinjski strani lahko spremljamo na službenih računalnikih.
Največja višina nad GRT je bila res nekaj preko 70cm,vendar je bila gramozna greda krepko dvignjena tako,da do takih nivojev vode ne bo prišlo več tako zlahka.
Ker sem bil tudi sam priča enemu takemu merjenju po ta starem(firbec seveda),lahko povem da ne gre za ne vem kako znanost.Na najnižjem delu so vrisane decimetrske oznake na steni predora,za kontrolno izmero pa je delavec SVP uporabljal fižolovko na kateri je pribit del navadnega tesarskega metra.Voda v predoru ni stoječa,ampak kar lepo deroča z valovi,tako da so imele te meritve razpona tudi +/- 15 cm.
Če boste kdaj na Soriški planini si oglejte sistem vodnih kanalov prav z namenom odvodnjavanja,zaradi poplavljanja predora.Leta,leta nazaj so te kanale vzdrževali kakor je treba,danes so pa zanemarjeni in zato tudi tako česte poplave.
Glede na vremenske skrajnosti z leta v leto in premalo ljudi se bodo težave samo stopnjevale in bodo zapore tunela v jesenskem in pomladnem času postajale stalnica.

No pa imamo infpormacije iz prve roke Voda je seveda hudo deroča, kar se na posnetkih ne vidi, saj sem imel zelo dolg čas ekspozicije. Celo do 30". Je le tema v predoru
Kar me zanima je ali je najvišji vodostaj nad GRT ravno pri portalu? Sicer vemo, da je to najnižja točka na severni strani, brali pa smo tudi, da se je konfiguracija kanala precej spreminjala.

[Nurmi]

Najnižja točka ni pri portalu ampak ne vem kakih 800m v notranjost.Bi mogu pa pogledat bukve,da vam ne pišem bedarij.

[železocestnik]

Hvala za podatke in fotke

[Nurmi]

Postaja Bohinjska Bistrica je v km 027.958,portal predora na Bohinjski strani v km 028.600,ultrazvočni senzor-merilnik vode pa v km 029.850,se pravi 1250 metrov od portala,ne pa cca 800 metrov kot sem napisal.
Zdaj bo pa držalo!

[bart]

Hvala vsem.

Tole pa je poučno branje.


Bart

[železocestnik]

Kot sem že rekel, ukvarjam se predvsem z Južno železnico...

Če mi pa MMG kaj v "oko" pade, pa tudi objavim...

Tako so mi padle v oko tudi gradbene lokomotive za gradnjo Bohinjskga predora...

@leteči vlak je naredil soliden povzetek iz knjige: E. Sorč: Skrivnosti Bohinjskega predora

@ŽC, predlagam, da se imam temo le za Bohinjski predor, ostalo Bohinjko pa posebej. Se mi zdi, da bo kar obsežno

Še nekaj o ozkotirni predorski železnici:

V že dograjenem delu predora so vagone sestavili v vlak, katerega sta sprva vlekli dve parni lokomotivi. Narejeni sta bili l. 1901 v tovarni Krauss&Co (Munchen). Najmočnejša je bila lokomotiva "Triglav" z maso 13t ter s 75. KM, ki je opravljala najtežja dela. Iz kamnoloma pri sv. Janezu je v predor vlekla težko naložene vlake. MMG: lokomotiva "Triglav" še obstaja - v muzeju ozkotirnih železnic Nagycenk, Madžarska
Zaradi vse večjih potreb so kasneje iz iste tovarne kupili še eno, dvoosno, šibkejšo lokomotivo (50 KM), imenovano "Wochein" - "Bohinj".
Leta 1903 je na delovišče prišla še zadnja lokomotiva.

Skupaj so bile torej štiri lokomotive:
- "Triglav" in "Bohinj" na severnem delovišču
- "Bača in "Podbrdo" na na južnem delovišču

Po koncu gradnje so lokomotive prodali.

Vir: E. Šorč: Skrivnosti Bohinjskega predora

E. Sorč navaja v knjigi vire za zgornje podatke:
-Maks Klodič v Allgemeine Bauzeitung, letnik 1911 (link zgoraj v temi)
-Tadej Brate: Lokomotive bohinjske železnice, Maribor 1991
-Bernhard Schmeister: Krauss Lokomotiven, Wien 1977

Zgoraj je govora o štirih lokomotivah.
Vedno pa se najde še kaj novega...

Lokomotive so morale iti vsake toliko časa v pregled (revizijo). Pregledal jo je lahko samo pooblaščen inženir.

Tako sta prišli na vrsto marca 1904 tudi lokomotivi gradbenega podjetja "G. pl. Ceconi"...

Wochein/Bohinj
in
Bača



povečava za lokalni MRS...





Junija 1904 pa presenečenje...

Na vrsto za revizijo sta prišli:

Triglav

in....Kobla



povečava za tiste, ki ne verjamejo...





Za Triglav, ki je ohranjen, je poznana zgodovina, kje je vse "služil"...

G. v. Ceconi, Woch. Feistritz - Bohinj "TRIGLAV" /19xx Waldbahn Feistritz /1914 K & K Heeresfeldbahn /1920 Steinbruch Inoc /1945 Waldbahn Kismaros (30.09.1972 a) /1974 Museumsbahn Nagycenk "356.301" [H]
podatki s strani: http://www.werkbahn.de/eisenbahn/lokbau ... krauss.htm


Ta Kobla pa je nekaj novega.... Tudi firma Krauss & Co. iz Münchna je ni dobavila, če sklepamo po tovarniški številki (1260).
Zaenkrat ne vem več, ta dva dokumenta sta mi padla v "oko" pri ekspresnem pregledovanju fasciklov....

Inšpektor, ki je pregledoval lokomotive: Boleslav Bloudek

[železocestnik]

Mi firbec, kaj je bilo s PODBRDOM, ni dal spati

Edini današnji "ulov"...



povečava...



Poročilo o pregledih parnih kotlov v avgustu 1905 inšpektorja ing. Ferdinanda Schmitt-a.

Še detajl o Ceconijevih kotlih...



Ogrevalna površina lokomotive PODBRDO: 18,16 m2

Ostali Ceconijevi pregledi parnih kotlov: lokomobile, parna dvigala...

[Tono]

Zanimiva dokumentacija ŽC.

Vsi ti kotlički so bili prave igrače napram eni resni lokomotivi. Serija 33 ima izparilno površino 180 m2. Keslprifer bi se veselil takšnega piskra, saj bi lahko pokasiral eno konkretno takso