Program z opisom parnih lokomotiv na slovenskem

[Tin€]

Glede pare: 33-037 konec novembra poteče revizija. Nadaljnji status neznan. 06-018 gre v promet.

Glede na tradicijo (06 namesto 25) bodo morda namesto 33 usposobili 03?

Metod, jaz bi bil zelo vesel, če bi 03-ko ponovno oživili, ampak peč je ... Vsekakor pa bi bilo potrebno malce razmišljati o 17-ki. 33-ko ima prav vsak vaški zelnik po vsej Evropi, se pravi da ni zanimiva za tuje obiskovalce, za domače je zagotovo. Pustimo ob strani njeno trpežnost in pohlevnost, ampak v primerjavi z ostalim kaj je eventuelno voznega pri nas zagotovo zaseda zadnje mesto kar se mednarodne privlačnosti tiče. Ne pozabit, veliko tujcev pride k nam na vožnjo z muzejcem, kar nekajkrat sem slišal opazko:"Ah spet ta vojna lokomotiva".

25-ka je nedvoumno zanimiva in je škoda da je ni trenutno več med "živimi" lokomotivami. Dobrodošla popestritev pa bi bila tudi izredno trpežna žvalca 17-ka. Samo 6 koles ji je potrebno zamenjati (popokani križi), pa ne mi reč, da se jih ne da dobiti. V Srbiji so jih ponujali v zameno, no še nekaj zraven bi bilo potrebno ... in ta tendrovka bi bila prav lepo popestrilo, pa še za vozit je tako fletna, še Nurmič bi jo verjetno zamenjal za kakšno na "dveh oseh".

Pobožna želja okoli 03-ke je pa res pobožna, saj je edina preživela pri nas in rezervnih delov ni na voljo v primerjavi z najbolj razširjeno 25-ko, 33-ko in še dvema primerkoma 06-ke. Tu seveda govorim o tem kaj je pogojno voznega. Iz tega se verjetno da razbrati v katerem grmu tiči zajec. Močno upam da brcam v temo in nas z drugo vozno muzejsko lokomotivo presenetijo.

[Čišo]

Tine, vse podpišem, tudi jaz bi zelo rad videl 17-006 spet pod paro; ta lokomotiva mi je zelo ljuba, ker je v Gorici praktično doma, na Bohinjski progi je naredila velik del svoje kariere od 2. sv. vojne do konca parne vleke, nato pa še kar nekaj let kot muzejska. Ampak imamo eno prijetno težavo: današnji muzejski vlaki na Bohinjki so zanjo malce pretežki ...

[Tin€]

Tine, vse podpišem, tudi jaz bi zelo rad videl 17-006 spet pod paro; ta lokomotiva mi je zelo ljuba, ker je v Gorici praktično doma, na Bohinjski progi je naredila velik del svoje kariere od 2. sv. vojne do konca parne vleke, nato pa še kar nekaj let kot muzejska. Ampak imamo eno prijetno težavo: današnji muzejski vlaki na Bohinjki so zanjo malce pretežki ...

Čišo, a se ti zdi da 17-ka nebi zmogla z malo garnituro do Mosta na Soči in nazaj, morda še kam dlje. Nenazadje, kot že sam ugotavljaš, je 17-ka včasih službovala na Bohinski progi in ni ga hudiča da so profil proge od takrat do danes spremenili.

[mkx]

Čišo, a se ti zdi da 17-ka nebi zmogla z malo garnituro do Mosta na Soči in nazaj, morda še kam dlje.

Bi .. v spregi z 03-002

[Čišo]

Tine, vse podpišem, tudi jaz bi zelo rad videl 17-006 spet pod paro; ta lokomotiva mi je zelo ljuba, ker je v Gorici praktično doma, na Bohinjski progi je naredila velik del svoje kariere od 2. sv. vojne do konca parne vleke, nato pa še kar nekaj let kot muzejska. Ampak imamo eno prijetno težavo: današnji muzejski vlaki na Bohinjki so zanjo malce pretežki ...

Čišo, a se ti zdi da 17-ka nebi zmogla z malo garnituro do Mosta na Soči in nazaj, morda še kam dlje. Nenazadje, kot že sam ugotavljaš, je 17-ka včasih službovala na Bohinski progi in ni ga hudiča da so profil proge od takrat do danes spremenili.

Serija 17 ima po Baški grapi navzgor obremenitev 150t, kar pomeni približno 7 dvoosnih gajbic; če sta v garnituri (kot običajno) kamra in bife, to pomeni približno 250 sedežev. Poslovna politika agencije je taka, da se minimalno 10% sedežev pušča praznih (pa je še vedno huda gužva, komfort pa ne ravno primeren za sproščeno turistično potovanje, vredno 75 eur), strošek za najem vlaka na relaciji Jes - NG - Jes pa se pokrije pri številu okrog 200 potnikov. Večina voženj je razprodanih, pri čemer je število potnikov omejeno s kapaciteto velike garniture (6 vagonov, skupno 308 sedežev minus min. 10%). Serija 17 pa potegne največ 4 štiriosnike.

Upajmo, da bo muzejc v prihodnjih letih vozil in da bomo dosegli še boljšo ekonomijo obsega, več voženj itd., in s tem tudi možnost večje diverzifikacije ponujenih programov (npr. krajše relacije, vožnje za manjše, specializirane skupine potnikov itd.). Takrat se bo lahko 17-006 spet izkazala.

[Ajznponar]

Ne vem sicer, ali na zemljevidu označuješ tudi podzemne zadeve. Pred Postojnsko jamo je postavljena ena lokomotiva z vagončkom za obiskovalce, ena rudarska kompozicija je tudi pred štolnom v Logu pod Mangartom.

[Cepi]

Pa v Kisovcu je tudi manjši Rudniški muzej (Ostanek od Rudnika rjavega premoga Zagorje), kjer se da videti tudi nekaj lokomotiv in vagonov.

[Regan 664]

Posodobljen zemljevid



Če kje vidi kdo še kakšno napakao naj javi....
Za lokomotive v Postojni in Senovem pa bi potreboval vsaj oznako lokomotive in vrsto pogona, da jo uvrstim na sliko.

[Dare]

Glede pare: 33-037 konec novembra poteče revizija. Nadaljnji status neznan. 06-018 gre v promet.

Glede na tradicijo (06 namesto 25) bodo morda namesto 33 usposobili 03?

Metod, jaz bi bil zelo vesel, če bi 03-ko ponovno oživili, ampak peč je ... .

Tolikokrat sem imel namen vprašati, pa... , kaj je dejansko narobe z pečjo od 03
Hvala.

[Tono]

Tolikokrat sem imel namen vprašati, pa... , kaj je dejansko narobe z pečjo od 03
Hvala.

Nič ni narobe, le iz bakra je.

[milchy]

Tine, vse podpišem, tudi jaz bi zelo rad videl 17-006 spet pod paro; ta lokomotiva mi je zelo ljuba, ker je v Gorici praktično doma, na Bohinjski progi je naredila velik del svoje kariere od 2. sv. vojne do konca parne vleke, nato pa še kar nekaj let kot muzejska. Ampak imamo eno prijetno težavo: današnji muzejski vlaki na Bohinjki so zanjo malce pretežki ...

Čišo, a se ti zdi da 17-ka nebi zmogla z malo garnituro do Mosta na Soči in nazaj, morda še kam dlje. Nenazadje, kot že sam ugotavljaš, je 17-ka včasih službovala na Bohinski progi in ni ga hudiča da so profil proge od takrat do danes spremenili.

Serija 17 ima po Baški grapi navzgor obremenitev 150t, kar pomeni približno 7 dvoosnih gajbic; če sta v garnituri (kot običajno) kamra in bife, to pomeni približno 250 sedežev. Poslovna politika agencije je taka, da se minimalno 10% sedežev pušča praznih (pa je še vedno huda gužva, komfort pa ne ravno primeren za sproščeno turistično potovanje, vredno 75 eur), strošek za najem vlaka na relaciji Jes - NG - Jes pa se pokrije pri številu okrog 200 potnikov. Večina voženj je razprodanih, pri čemer je število potnikov omejeno s kapaciteto velike garniture (6 vagonov, skupno 308 sedežev minus min. 10%). Serija 17 pa potegne največ 4 štiriosnike.

Upajmo, da bo muzejc v prihodnjih letih vozil in da bomo dosegli še boljšo ekonomijo obsega, več voženj itd., in s tem tudi možnost večje diverzifikacije ponujenih programov (npr. krajše relacije, vožnje za manjše, specializirane skupine potnikov itd.). Takrat se bo lahko 17-006 spet izkazala.

Jaz se pa ob prebranem sprašujem nekaj drugega - kako to, da so se na Js (v boljših časih seveda) muzejski vlaki, ki so jih pripeljale avstrijske parne lokomotive ali na primer, ko je prišla nemška 01 s muzejskim vlakom vozili vedno tako, da so zadaj imeli dizel ali pa električno lokomotivo ? Kaj so bili vlaki prelahki, pa so dali zadaj dodatno obtežitev ? Ni bilo tako, dodatne lokomotive so pomagale parnim, da jih niso preveč matrali na vzponih. A pri nas pa kaj takega ni možno ? Saj imamo dizle, ki so vsi po vrsti že kar z muzejskim statusom.

M.

[Dare]

Tolikokrat sem imel namen vprašati, pa... , kaj je dejansko narobe z pečjo od 03
Hvala.

Nič ni narobe, le iz bakra je.

To že vem da je bakrena, mislil sem, da je z njo kaj narobe. Mmg, kaj pomeni, če ima lokomotiva peč iz bakra, namesto jeklene. Predvidevam, da je bolj delikatna (dražja$) za vzdrževanje, ali so še kakšne bistvene razlike-pomanjkljivosti napram jekleni. Oprostite sprašujem čist laično, ker vse kar vem o "šporhetih" sem zvedel na forumu, tko da če sem kaj neumnega vprašal me ne grajat .

[Tono]

@Dare: ena težava so predpisi, kupferboksa pa ti tudi nihče ni več sposoben popraviti. Je pa bakrena peč fantastična, zaradi izredno velike toplotne prevodnosti mašina pari kot nora. Sicer pa lahko "šoferji" 03 povedo kaj več.

@Milchy: doprežna mašina je v Avstriji običajna. Težava je v tem, da je na ÖBBjevih progah precej prepovedi glede parne vleke. Para je namreč prepovedana v velikem številu predorov, in tam lahko mašina vozi samo z mazalno paro. Ena takih prog je recimo Semerinška. Od tam sem pred kakšnima dvema letoma odšel z dolgim nosom. Vlakovna mašina je bil e-lok 1010.10, priprežna pa ROOeV 52-4984 (ex. 33-227). Več lajko preberete na povezavi http://www.vlaki.info/forum/viewtopic.p ... 10#p124043. Skratka e ali d-lok v sklopu parnega vlaka je v Avstriji nuja zaradi predpisov. Tiste kuclje bi pa mašine že zmogle.

[Tin€]

Jaz se pa ob prebranem sprašujem nekaj drugega - kako to, da so se na Js (v boljših časih seveda) muzejski vlaki, ki so jih pripeljale avstrijske parne lokomotive ali na primer, ko je prišla nemška 01 s muzejskim vlakom vozili vedno tako, da so zadaj imeli dizel ali pa električno lokomotivo ? Kaj so bili vlaki prelahki, pa so dali zadaj dodatno obtežitev ? Ni bilo tako, dodatne lokomotive so pomagale parnim, da jih niso preveč matrali na vzponih. A pri nas pa kaj takega ni možno ? Saj imamo dizle, ki so vsi po vrsti že kar z muzejskim statusom.

Milan, verjetno se strinjaš s tem, da je najlepši muzejski vlak s parno lokomotivo, seveda izjemoma v kolikor gre za tematski vlak tudi z dizela ali pa elektro lokomotivo. Meni nekako ne potegne "muzejc" s parno lokomotivo, kateremu od zadaj pomaga katerakoli lokomotiva ki ni na parni pogon. Vemo zakaj je nemška 01-ka na Jesenice prispela s pomočjo avstrijske muzejske elektro lokomotive.

Dejstvo je neizpodbitno, da je potrebno kar nekaj pare v zimskem času za ogrevanje vagonov in tu se izgubi kar nekaj energije, katera bi bila lahko na voljo za vleko, ampak ne tako drastično, da nebi zmogla sama lokomotiva opraviti svojega dela. Če se povrnem nazaj k tistemu vlaku, katerega je na Jesenice privlekla 01-ka. Proti Ljubljani ga je povsem uspešno servisirala "le" 33-ka (v dolino itak gre), nasledni dan pa sta bile skupaj na vlaku 25-ka in 33-ka na poti proti italjanski meji, po mojem mnenju zgol za foto/filmske potrebe.

V preteklosti so miklavževemu in božičkovemu vlaku radi dodali kakšno lokomotivo od zadaj. To govorim iz lastnih izkušen. Kako grdo je bilo videti na miklavževem vlaku od spredaj 03-ko od zadaj pa Španko. Uradni razloga zakaj se je Španko dodalo od zadaj je pa bil kao kvazi izgovor, da se držijo voznih časov.

Bi pa tukaj še dopolnil Tonotov post. Ve se da je šlo Slovensko servisiranje Avstricem na njihovem ozemlju zelo v nos. Zato so sprejeli predpise, kateri omejujejo vožnjo s parno vleko po določenih predorih. Ni potrebno dvakrat ugibati po katerih, po tistih katerih lahko konkurenca pripelje k njim.

[Tin€]

@Dare, Tono ti je odgovoril v katerem grmu tiči zajec. V veliki meri so bile na parnih lokomotivah litoželezne peči. Pri bakreni je bilo potrebno zelo paziti na nivo vode, saj se ve da ima baker veliko nižje tališče kot lito železo. Zaradi tega je bilo potrebno zelo paziti na nivo vode pri teh. No tudi pri litoželeznih pečeh je potreben nadzor nad nivojem vode, ampak tu so minimalni odpustki še možni, česar pa bakrene peči ne dopuščajo.