Piranski tramvaj

Vse o zanimivi zgodovini železne ceste skozi čas.
Odgovori
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Piranski tramvaj

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

O:40800

Pozdravljeni,

čas je, da nadaljujemo in izvemo, kaj je odločil Istrski deželni odbor...


Občina Piran je sedaj z dopisom z dne 16.9.1907 ponovno zaprosila Istrski deželni odbor za pomoč, tokrat....

Slika

...ne za konjski tramvaj, ampak tramvaj "na paro" in velikim izdatkom okoli 180.000 kron.

V prošnji je predlog, da bi dežela sprejela zavarovanje podjetja za prvih 15 let v letnem znesku pomoči 10.000 kron za pokrivanje možnih izgub in sicer za plačevanje obresti in amortizacije kapitala podjetja.
Na to prošnjo je Istrski deželni odbor po predlogu finančne komisije na seji 15.10.1907 odločil, da zadevo prepusti v preučitev Istrskemu deželnemu zboru...

Slika

...da bi zbral potrebno gradivo in ugotovil. ali se predlaga ali ne sprememba odločitve po predlogu na seji z dne 10.11.1904.
To gradivo je prispelo s strani županstva Piran januarja 1908 in je v prilogi A.
Strošek tramvajske linije znaša 180.000 kron, letnih dohodkov je 34.030 kron, letni stroški (vključno z obrestmi in amortizacijo kapitala podjetja) so izračunani v znesku 23.100 kron, kar prinaša letni dobiček 10.930 kron.
V tem dopisu občina Piran predlaga, da bi dežela sodelovala pri zbiranju kapitala podjetja z vsoto, ki naj ne bi bila manjša kot tretjina...

se nadaljuje....

pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Piranski tramvaj

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

O:41000

Pozdravljeni,

nadaljevanje predstavitvi predloga Piranske občine na Istrskem deželnem odboru:
da bi dežela sodelovala pri zbiranju kapitala podjetja z vsoto, ki naj ne bi bila manjša kot tretjina...


celotne cene in da bi zagotovila podjetju letni prispevek 10.000 kron (vračljiv z dobički v naslednjih leih) za pokrivanje možnih izgub (za amortizacijo in 45 letni kapital podjetja).
V izračunu letnih stroškov je predvideno za obresti 4 1/2 % in za amortizacijo v 45 letih 0,72% celotnega kapitala podjetja (180.000 kron), kar znaša 9396 kron letno, letni prispevek dežele (10.000 kron) bi bil torej glavni dohodek za amortizacijo in zavarovanje kapitala podjetja.

Slika


Takšna subvencija, kot je bila odobrena z odlokom Istrskega deželnega odbora z dne 10.11.1904 ne daje kapitala, potrebnega za izvedbo projektiranega podjetja.

Glede na prvi del te prošnje, to je pomoč dežele Istre pri zbiranju kapitala za podjetje (okoli tretjine), predlagatelj smatra za nepotrebno to pomoč...

Slika
Slika


Konec prve strani, pa Pirančani niso dobili niti ene krone :roll:

Bomo videli, kaj prinaša druga stran predstavitve in odločitev [-o<


se nadaljuje...

pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Piranski tramvaj

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

O:41150

Pozdravljeni,

na drugi strani tiskanega zapisnika XVI. seje Istrskega deželnega odbora, ki je potekal 21.3.1908 v Kopru/Capodristria KONČNOOOOO izvemo za odločitev :thumbupl

Kar se tiče letne pomoči, Istrski deželni zbor sprejema letno vsoto 10.000 kron kot najvišjo vsoto za "pokrivanje" možnih izgub podjetja (za obresti in amortizacijo kapitala podjetja).

Vendar pa takoj za tem sledijo navodila, kako se mora občina obnašati do investitorjev in seveda pod kakšnimi pogoji daje to "velikodušno" pomoč.

Slika
Slika
Slika
Slika


Mislim, da je ta tekst prezahteven za Google. Problem je takratna italijanščina, takratni izrazi za področje ekonomije in verjetno še kaj.
V kolikor imamo na forumu kakšnega znalca, ki si je blizu s takratnim italijanskim jezikom, lahko kadarkoli doda prevod. Sicer si ne bomo preveč razbijali glave s temi pogoji, saj bomo videli kasneje, da verjetno to ni bilo sprejemljivo za nove investitorje.
Istrski deželni zbor si je s tem, ko je odobril 10.000 kron pomoči, pridral poseben vpliv nad tem, kakšna bo izbrana oblika podjetja, ki se bo ustanovilo in tudi nadzor nad upravljanjem podjetja.

Morda bi bili pogoji za dodelitev pomoči sprejemljivi za občino Piran, če bi sama ustanovila podjetje "Piranski tramvaj".

Pogoje bomo spoznali v formulaciji sklepa Istrskega deželnega odbora, ki sledi...

pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Piranski tramvaj

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

O:41300

Pozdravljeni,

"dokopali" smo se do sklepa Istrskega deželnega odbora:

"Da damo možnost za izgradnjo in obratovanje tramvajske proge s pogonom na paro med Piranom in postajo Sv. Lucija, se dežela Istra obvezuje, da bo vplačala podjetju, v primeru, da letni dohodek ne bo dovolj za pokrivanje stroškov obratovanja, obresti in zneska za amortizacijo (za 45 letno vračilo kapitala podjetja), letni prispevek, ki bo znašal največ 10.000 kron, vendar le v prvih 15 let obratovanja in pod sledečimi pogoji:

1) vložki, ki bi jih dežela Istra vplačala na ta račun podjetju, se smatrajo kot vložek, ki se bo povrnil z dobički podjetja v naslednjih letih.

2) Ko bo minilo eno leto od vplačila, ki ne bo povrnjen s strani podjetja, se četrtina tega vplačila povrne s strani občine Piran, kateri se prizna pravica, da se ji povrne ta znesek od dobičkov podjetja v prihodnjih letih.

3) Istrskemu deželnemu zboru je privzeta pravica, da si zavaruje letni prispevek ter pravica, da potrjuje pravno obliko podjetja in da se mora o tem podjetje zavezati pogodbo ali statutom.
V času veljavnosti dajanja pomoči je Istrskemu deželnemu zboru privzeta tudi pravica nadzora nad poslovanjem podjetja v okvirih, ki so določeni s strani Istrskega deželnega zbora."

Slika
Slika
Slika

To je bil predlog sklepa, ki ga je predlagal Istrski deželni zbor.

Sledi javna razprava... :m2


pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Piranski tramvaj

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

O:41450

Pozdravljeni,

nadaljevanje je izredno kratko.

Predsednik je odprl diskusijo. Malo počakal....

... ker ni bilo diskutantov...

...je nadaljeval:
Vabim častivredne gospode, ki sprejemajo predlog teksta Istrskega deželnega zbora, ki ga je podal častivreden poročevalec, da to potrdijo z dvigom rok.

Predlog je sprejet.

Nadaljuje se s točko VII dnevnega reda...

Slika


Slika


Zadeva je bila zaključena.
Pirančanom so prvič pripravili odgovor na prošnjo (sklep Istrskega deželnega odbora) dne 1.4.1908 ter odposlali iz Istrskega deželnega zbora v Poreču dne 2.4.1908.


Pirančani so se takoj začeli organizirati glede novega stanja.
Videli so, da dežela istra ni zainteresirana vstopiti v novo podjetje "Piranski tramvaj" s kapitalom v znesku 1/3 celotnega kapitala podjetja (toej 60.000 kron).
Denar bo potrebno dobiti drugje... :-k

Le kje ?

:idea:

Poglejmo si kronološko, kaj se je v Piranu dogajalo potem, ko so zvedeli za sklepe Istrskega deželnega zbora.

se nadaljuje... Slika

pozdrav
Darko
Zadnjič spremenil železocestnik, dne 19.07.2018, 22:53, skupaj popravljeno 1 krat.
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Piranski tramvaj

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

Pozdravljeni,

glede na to, da je bil prejšni prispevek zelo kratek, takoj nadaljujemo, da ne izpade, da zavlačujemo z zadevo.
Sicer je res, da se izredno hitro približujemo k točki, ko bo padla odločitev s pare na elektriko, za katero pa še nimamo dovolj gradiva in se mrzlično išče po arhivih, zaenkrat neuspešno (danes neunčikovito premetavanje fasciklov v Državnem arhivu v Trstu).

Zaekrat je še nekaj gradiva na voljo...

Vprašanje, ki so si ga zastavljali Pirančani dan za dnem: kje dobiti denar :?:

:idea:

Ustanovimo svojo, Piransko banko in denar je na razpolago. Banca di Pirano :!:

Ne, to ni hec, to je resna zadeva.

Predsednik Piranskega občinskega zbora je dne 22.5.1908 poslal na Istrski deželni zbor novo rešitev za izgradnjo Piranskega tramvaja.

Da projekt izpelje Piranska banka (Banca di Pirano) :uuuaavv

Slika

Ja, to je izsek iz konteksta, ampak zato, ker moram najprej prebrati, kaj piše v nadaljevanju.
Trenutno imam težave s povezavami, čaka se na Google prevod :roll:

Ampak v tem trenutku je važna ideja, kako premakniti zadevo z mrtve točke...

pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Piranski tramvaj

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

Pozdravljeni,

seveda sem si šel takoj pogledati zgodovino bančništva v Piranu, da ne napišem kakšne neumnosti, glede na to, da bančništvo pač ni moja profesija…

Pogledal sem najprej diplomske naloge, dosegljive na spletu, vendar o zgodovini Piranske banke nisem zasledil zapisov.
Prvi zapis o Piranu in posojanju denarja oz. o jamčenju sem zasledil v magistrski nalogi Barbare Knap o zgodovini zavarovalništva na Slovenskem.
Piše, da so v Piranu že v 13. stoletju izdajali prva pomorska posojila in jamstva za plovila.
Leta 1291:
»Forca Marcanesija in Janez sin Papa Cauace jamčita gospodu Nikoli Auriju za plovilo v vrednosti 21 liber; če bi plovilo izgubil po božji volji, mu ne dolgujeta nič, za vse druge nevarnosti pa sta odgovorna.« (po zapisu Darje Mihelič v knjigi:Piranska notarska knjiga)
1291, 25.3.:
»Janez in Odorlik jamčita Amantinu Ticasiju za plovilo, ki sta ga prejela od njega v najem v vrednosti 16 liber za vse nevarnosti, razen za božjo voljo
Torej so se premožnejši ljudje v Piranu res pridobitno ukvarjali s prevzemanjem tveganja v 13. stoletju.

Poglejmo še malo v 15. stoletje. Takrat so imeli precej bank v rokah Židje.
Izgleda, da tudi v Piranu.

Ludvik Mrzel je napisal članek O Židovskem trgu v Piranu v Kroniki.

Židovski trg v Piranu je bil v srednjem veku nekaj časa pomembno gospodarsko središče mesta, sedež denarništva in trgovine. Tu so živeli in trgovali židovski priseljenci, ki so jih piranski župani v soglasju z Beneško republiko vabili od srede XV. stol., da bi poživili slabokrvno trgovino mesta, a zlasti da bi s krediti razgibali denarni obtok. Cerkev svetega Štefana, ki z eno stranico zapira severovzhodno stran trga, je nastala iz bivše
sinagoge.
o postanku, razvoju in koncu piranske skupine židovskih bančnikov napisal istrski zgodovinar profesor Antonio Ive iz Rovinja.

Prvi bančniki v Istri in Trstu so bili Toskanci, ki so se po vzhodni obali Jadrana naselili v XIII. in XIV. stol. A niso pognali korenin — njihove obresti so bile preveč oderuške, razen tega pa so kršili pogodbe in statute. Polagoma so jih začeli nadomeščati Židje, ki so sčasoma zavzeli monopol nad financami istrskih mest in -ga obdržali do srede XVII. stoletja. Med prvimi, ki j e v zgodovini ostalo zapisano njegovo ime, je bil Majer s svojo družino v Trstu; njegova banka
se omenja 1466. Majerjeva vdova j e pozneje odprla banko v Izoli, nasledil jo je sin David.
Pirančani so že leta 1485 vabili Žida Mojzesa, naj bi odprl banko pri njih, a je odklonil, češ da ne more najti družabnikov, sam pa naloge ne zmore. Očitno pa mu tudi pogoji niso bili po volji. Naslednjega leta je piranski župan Delfino dal sestaviti nove, ugodnejše Kapitole, ki jih je potrdil tudi beneški dož Giovanni Mocenigo.
S tem se j e v Piranu uvedlo bančno podjetje Žida Jožefa in njegovih družabnikov, ki je po svojih dedičih in naslednikih ostalo monopolni gospodar na piranskem denarnem trgu do leta 1633.
Konec tega leta je banka iz neznanih razlogov nehala poslovati, a kakor kaže, je trgovina v mestu zaradi tega zašla v težave. Najbližji banki sta bili tedaj v Izoli, onkraj Piranščine, in v Trstu, onkraj beneških meja. Izolska ni mogla posojati zunanjim trgovcem, tržaška pa je zahtevala previsoke obresti. Pirančani so se obrnili na kapitana v Rašpu, beneškega upravitelja lstre, naj Jožefovim naslednikom obnovi privilegije iz leta 1484. Tedaj sta v mestu živelatrgovca Vivian Sacerdote in lach Stella s svojima družinama. Stvar se je nekaj časa vlekla, nazadnje pa je bila prošnja zavrnjena. Oblast
je naročila piranski občini, naj namesto banke ustanovi rajši zastavljalnico (Monte di pieta,1654). Sacerdote in Stella sta tedaj zaprosila, naj se jima obnovijo pravice glede bivanja in opravljanja trgovine brez bančnih poslov. Reševanje te prošnje se je spet precej zavleklo
Najzanimivejša mesta iz Kapitolov:
Prvič, da morajo imenovani Jožef, njegovi družabniki, dediči in nasledniki, njihovi oskrbniki in pooblaščenci, ki bodo s svojimi družinami prišli v Piran posojat denar, prebivati in stanovati v Piranščini (nella Terra di Piran), pa da jim nihče ne sme delati ne sitnosti in ne sile; in izvzeti so in prosti vsakršnega preganjanja in nadlegovanja, stvarnega in osebnega, in ravnati je treba ž njimi kot s piranskimi meščani.
Drugič, da imenovani Jožef, njegovi družabniki, dediči, nasledniki itd. (lahko odprejo Javno banko in na obresti posojajo na zaloge, premične in zadostne, v razmerju po 4 novčiče za vsako liro novčičev (lira j e tu utežna enota, libra, ob. p.) na mesec, tako da so upniki za vsak zalog od 1. do 20. v mesecu Židu dolžni plačati omenjene 4 novčiče na liro kakor za cel mesec in od 20. dalje kakor za pol meseca.

več: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K7YG2Z5L
https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:D ... ca791a/PDF

Ni hudič, da ni ostalo kakšnemu Pirančanu bančniška žilica tudi v 20. stoletju.

Bomo videli, kaj se bo dogajalo s Piransko banko (Banka di Pirano) :-k

Morda jim bo pa z božjo voljo le uspelo ustanoviti banko :wink:

pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
mkx
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4113
Pridružen: 20.03.2011, 9:03
Kraj: Dolenjska

Re: Piranski tramvaj

Odgovor Napisal/-a mkx »

Mogoče so pa ob omenjanju "Banca di Pirano" imeli v mislih moško tračarjenje? :mrgreen:

"Banca" namreč pomeni "klop", v vsaki dostojni obmorski vasi pa so imeli ob glavnem trgu klopi, na katerih so znali posedati moški (v prostem času kajpada) in kakšno tehtno razdreti ...
LP, Metod
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Piranski tramvaj

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

O:41550


Metod pozdravljen,

ne, tokrat je bila zadeva resna.
Zato sem to tudi poudaril.

Škoda, da se do sedaj zgodovinarji niso lotili Piranske zgodovine resno, od leta do leta...
Srednjeveška zgodovina je odlično obdelana.
Novejša pa zelo slabo :roll:

Potem pa sledijo luknje...

Ena od takih lukenj je tudi gospodarska zgodovina Pirana.
Med drugim tudi trolejbus, tramvaj,
Pa plinarna, pa elektrarna...
Pa banka. Banca di Pirano....

Seveda je ob pomanjkanju literature s tega področja in dejstvu, da v Piranskem arhivu ni vse urejeno po zadevah, prihaja do gojišča idej za pravljice.

Pravljice... Slika

Ja, tudi o Piranskem trolejbusu in tramvaju v do sedaj objavljeni slovenski literaturi o zgodovini železnic...

Da se vrnemo na Piransko banko/Banca di Pirano.

Ustanovitev banke so Piranski delegati prepoznali kot dobro, odlično idejo že leta 1905.

Na 4. seji Piranskega občinskega sveta (Rappresentanza Comunale di Pirano) dne 10. novembra 1905 so imeli na dnevnem redu
-pod točko III : Ustanovite banke
-pod točko IV informacija o izvajanju projekta tramvaja Piran-Sv.Lucija

Slika

"S 1. januarjem se pričnejo primerne aktivnosti za ustanovitev banke, imenovane "Banca di Pirano", ki bo gotovo doprinesla k razvoju mesta Piran."

Zaenkrat kaj več ne vem o ustanovitvi te banke, razen tega zadnjega podatka iz 22.5.1908, da se pripravlja ustanovitev Banca di Pirano kot delniške družbe (Societa Anonima).

Nisem vedel, da se bom moral ukvarjati še z ustanovitvijo banke :roll:
Takoj, ko sem začel pisati o banki, se je povečalo število ogledov :lol: :lol:

železocestnik napisal/-a:O:40300

Pozdravljeni,

....

Da ne pozabimo zgodovinskih dejstev:
Pirančani še vedno stavijo na tramvaj s parno vleko (sistem Komarek).
Izgleda, da vest o trolejbusu iz Gmündna (12.7.1907) še ni prispela do Pirančanov
:wink: :lol:

pozdrav
Darko
Trenutno smo pri Piranskem dokumentu z dne 22.5.1908.
Torej je od prve vožnje trolejbusa s sistemom "Lohner-Porsche" v Gmündnu minilo že skoraj leto, pa je novost še vedno ostala skrita Pirančanom :roll: :wink: :lol:

Še vedno navijajo za tramvaj s Komarek vozom na paro :train1

Če nič drugega, so vsaj pokopali idejo s konjskim tramvajem :pope

pozdrav
Darko
Zadnjič spremenil železocestnik, dne 20.07.2018, 18:17, skupaj popravljeno 2 krat.
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Piranski tramvaj

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

O:41650

Pozdravljeni,

kadarkoli sem hotel včeraj in danes z Googlom prevesti zgornji dokument, me je vedno "vrglo ven". :roll: :evil:
Sledilo je resetiranje modema, pa ponoven poskus, dokler mi to ni zraslo preko glave.

Danes sem poklical pomoč in po vpogledu v moj modem "na daljavo" je padla odločitev: zamenjava modema.
V roku 15 minut je "priletel" tehnik in mi zamenjal modem :thumbupr

Sedaj je prevod dela dokumenta z dne 22.5.1908 na razpolago:

"Da bi končno privedli vprašanje našega tramvaja na pot k rešitvi, je prišla na vrsto pogodba s Piransko banko (Banca di Pirano), ki se je pripravljena formirati v delniško družbo (Societa anonima).
Na banko bi se prenela koncesija za izgradnjo in obratovanje tramvaja Piran-Sv. Lucija, o čemer bi se sklenila pogodba, ki bi določala pogoje in čas takšnega prenosa koncesije."


pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Piranski tramvaj

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

Pozdravljeni,

ta dopis občine Piran z dne 22.5.1908 je bil napisan na osnovi že predhodnih Piranskih akcij.
Že aprila so namreč začeli "piliti" obliko pogodbe za prenos koncesije za izgradnjo in obratovanje Piranskega tramvaja.

Izgleda, da kar po prijateljskih vezeh med Piranskim občinskim odbornikom Zarottijem in sekretarjem Dinom Vatto ter vodjem "računovodstva" pri Istrskem deželnem odboru Dr. Pogačnikom...

Dne 12.4.1908 je namreč Piranski sekretar Vatta poslal Dr. Pogačniku v pregled osnutek pogodbe o prenosu koncesije za izgradnjo in obratovanje Piranskega tramvaja, ki ga je pripravil Zarotti.
Sekretar Vatta je v dopisu Dr. Pogačniku omenil, da je osnutek že nekako prirejen za prenos koncesije na lokalno banko, ki bi se organizirala kot delniška družba. Tako da je je bil Dr. Pogačnik prvi, ki je izvedel, da so Pirančani prišli na idejo, speljati gradnjo tramvaja preko banke.

Osnutek je seveda še splošen, brez imena, na koga bi se prenesla koncesija...

Slika

Slika

Na žalost nimamo na voljo popravljene verzije, ki je bila verjetno bolj rdeča kot črna :lol:

Imamo pa na razpolago dopisnico z dne 10.5.1908, ki jo je Zarotti poslal Dr. Pogačniku.

Lahko si pogledamo, kako je včasih potekalo dopisovanje med kolegi...ali morda prijatelji...

Slika

Vidi se, da je bila odposlana dopisnica 11.5.1908 v Piranu in da je prispela v Poreč....11.5.1908 :shock:

Napisana je bila 10.5.1908.

Poglejmo si naslovitev...

Slika

Dragi Dr. Pogačnik, ...

In pozdrav: Con una stretta di mano = stisk rok, ki pomeni tudi zahvalo

Slika

Italijanska wikipedija: La stretta di mano è un gesto con valenze perlopiù di saluto ma che può essere utilizzato anche per indicare ringraziamento, accordo, congratulazioni.

Bomo videli, kakšne so bile pripombe Dr. Pogačnika, ki jih je poslal Piranskemu sekretarju Dinu Vatti.

Zopet nas "matra firbec", kako se bo odvijala zadeva...

pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Piranski tramvaj

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

O:41800

Pozdravljeni,

ne moremo več čakati, poglejmo si odgovor.

Dejstvo je, da je moral Dr. Pogačnik paziti, kaj je napisal, glede na to, da je tekla zadeva po prijateljski poti. Nikjer ni namreč nobenega žiga Istrskega deželnega zbora...

In res, pripombe so splošne, vseeno pa koristne za Pirančane, ki so morda potem le verjetno še kaj spremenili v osnutku, predno so poslali končno verzijo po uradni poti na Istrski deželni zbor.

Poglejmo si prvi stavek osnutka odgovora Dr. Pogačnika v Piran, ki ga je napisal že 15.5.1908:

Slika

"Esaminato il contratto, mi ....difficile di dare un ... sulla posizione che prendera la Giunta massmamente con rifleso all...nel qualle opporisce gia fisato il capitale..... ......"

Se pravi, da je Dr. Pogačnik pregledal pogodbo, vendar mu je težko reči, kakšno stališče bo zavzel Istrski deželni zbor glede....

Vse skupaj je nekaj dolgih stavkov, ki bi jih razvozlal kakšen pravnik.



Pogledali si bomo raje, kako se je odvijala zadeva po dopisu Piranske občine z dne 22.5.1908, katerega del smo že videli.

Najprej si moramo pogledati še nadaljevanje dopisa....

(to je napoved naslednje epizode nadaljevanke...) :wink: :lol:

pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Piranski tramvaj

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

O: 41900

Poglejmo si torej drugi del prošnje z dne 22.5.1908:

Slika

Slika

povzetek:
Najprej je potrebno pripraviti pogodbo (o prenosu koncesije), ki bo sprejemljiva za prihodnjo delniško družbo, za občino in Istrski deželni zbor.
Nujno moramo pridobiti mnenje Istrskega deželnega zbora, ali je potrebno spremeniti določila v predlogu pogodbe, da bodo v interesu občine in dežele Istre, posebej še določila o zavarovanju denarne pomoči dežele Istre.

Glede na to, da se je do sedaj izgubilo že veliko časa, pričakujemo čimpreje rešeno prošnjo.

Predsednik Piranskega občinskega zbora:
Giuseppe Anthoine


Piranska prošnja je šla že 24.5.1908 v "obdelavo", 25.5.1908 pregledana in poslana v mnenje verjetno tudi Dr. Pogačniku, ki je pripravil mnenje lahko zelo hitro, glede na to, da je že poznal zadevo po "prijateljski poti".
Dne 9.6.1908 so pripravili na Istrskem deželnem zboru odgovor Piranski občini in ga 13.6.1908 tudi poslali v Piran.

Dodano 22.7.2018 (opoldne):

Dokaz za zgornje navedbe...

Slika



Na razpolago imamo osnutek odgovora Piranski občini.
(To je napoved naslednje epizode... :wink:


pozdrav
Darko
Zadnjič spremenil železocestnik, dne 22.07.2018, 10:19, skupaj popravljeno 2 krat.
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Piranski tramvaj

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

Pozdravljeni,

poglejmo, do kod smo prišli z našimi razisklavami...

Prehajamo v obdobje, ko bodo Pirančani nekaj storiti...


Zgodovinske okoliščine so naslednje:
železocestnik napisal/-a:O:41550
železocestnik napisal/-a:O:40300

Pozdravljeni,

....

Da ne pozabimo zgodovinskih dejstev:
Pirančani še vedno stavijo na tramvaj s parno vleko (sistem Komarek).
Izgleda, da vest o trolejbusu iz Gmündna (12.7.1907) še ni prispela do Pirančanov
:wink: :lol:

pozdrav
Darko
Trenutno smo pri Piranskem dokumentu z dne 22.5.1908.
Torej je od prve vožnje trolejbusa s sistemom "Lohner-Porsche" v Gmündnu minilo že skoraj leto, pa je novost še vedno ostala skrita Pirančanom :roll: :wink: :lol:

Še vedno navijajo za tramvaj s Komarek vozom na paro :train1

Če nič drugega, so vsaj pokopali idejo s konjskim tramvajem :pope

pozdrav
Darko


Pirančani počasi izgubljajo potrpljenje.
Projekt tramvaja na parni pogon (sistem Komarek) je ocenjen na 180.000 kron.

Dežela Istra je odobrila denarno pomoč v znesku samo 10.000 kron letno prvih 15 let, ki pa se izplača samo v primeru, če bo kakšno leto izguba. Pa še ta letna pomoč se ji mora vrniti, če je naslednje leto dobiček.
V kolikor pa naslednje leto ni dobička, mora del izgube "pokriti" občina Piran četrtino zneska pomoči, torej 2.500 kron.

V tem zadnjem dopisu Istrskemu deželnemu zboru Pirančani vidijo edino možnost za izgradnjo tramvaja Piran-Sv.Lucija, da prevzame zadevo v roke nova banka, delniška družba "Banca di Pirano".


Glede na to, da vemo, da je bil rezultat vseh prizadevanj Pirančanov izgradnja trolejbusa v letu 1907, vidimo, da so bili Pirančani leta 1908 v časovni stiski.

Poglejmo si geslo Piranski trolejbus v slovenski wikipediji:

"Z Dunaja zelo dolgo ni bilo odgovora glede tramvajske koncesije. Medtem se je razvedelo, da so leta 1907 v Gmündu uspešno vzpostavili prvo trolejbusno progo v Avstro-Ogrski. Ker z Dunaja še vedno ni bilo koncesije, so se Pirančani brž ogreli za izgradnjo trolejbusne proge, za katero niso potrebovali dunajskega dovoljenja. Iz Nemčije so takoj naročili postavitev »breztirne električne železnice« po sistemu Stoll. 24. oktobra 1909 so okoli 5 km dolgo progo med Tartinijevim trgom in železniško postajo v Sveti Luciji predali javnemu prometu. Tako je Piran postal prvo mesto z uvedenim trolejbusnim prometom v današnji Sloveniji in na Balkanu ter eno izmed prvih desetih na svetu."

Članek v wikipediji je napisan na osnovi:
- Brate, T. (2007). Parenzana, železnica za vse čase. Ljubljana: Kmečki glas
- na osnovi zunanjih povezav, ki pa niso več vse dosegljive

Se pravi, da imamo na voljo le še nekaj več kot eno leto do prve vožnje trolejbusa med Piranom in Sv. Lucijo.

Trolejbuse je potrebno še izdelati, zgraditi remizo, zgraditi kontaktno mrežo...

Razen če ene par narejenih trolejbusov ne čaka na kupce :-k :wink: :lol:

Tisti, ki je vodil projekt tramvaja v Piranu je verjetno že osivel...


Povzetek:

Stanje 22.5.1908 v Piranu:
- projekt predvideva izgradnjo tramvaja s parnim pogonom (sistem Komarek)
- ustanavljajo "Banco di Pirano", delniško družbo, ki bi speljala izgradnjo tramvaja na parni pogon
- do Pirančanov še ni prišla vest o trolejbusu v Gmündnu (12.7.1907) oz. ogrevanje Pirančanov za trolejbus traja malo dalj časa :wink: :lol:


Seveda nas "matra firbec", kaj bo drugače po 13.6.1908, ko bodo dobili Pirančani odgovor iz Poreča.

pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Piranski tramvaj

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

O:42050

Pozdravljeni,

čimprej moramo zaključiti zgodbo o prenosu koncesije na "Banca di Pirano", saj naenkrat nastopa kar nekaj problemov.

Iz Istrskega deželnega zbora so poslali 13.6.1908 županstvu v Piran nekaj pripomb, ki jih lahko razume verjetno le pravnik...

Odgovor na dopis iz Pirana z dne 22.5.1908 vsebuje nekaj zaključkov Istrskega deželnega zbora v zvezi z varovanjem pravic Istrskega deželnega zbora (predvsem pravice, ki izhajajo iz pomoči 10.000 kron v primeru izgube tramvajskega podjetja v prvih 15-ih letih in tudi o pravicah občine (predvsem zapadlost v korist občine).
Tako so zapisali pripombe za člen 19, člen 13, 17,18,19, pa še za kakšnega.
Poleg tega Istrski deželni zbor zahteva tudi vpogled v knjige podjetja oziroma banke.

Težko verjetno, da bi se lahko uskladili.
Če bi bil jaz glavni v banki, sigurno ne bi dovolil Istrskemu deželnemu zboru, da bi lomastil po mojih bančnih knjigah :beg

V tej situaciji lahko sedaj čakamo samo še na odziv iz Pirana.
Zaenkrat ne vemo, kakšna korespondenca je potekala, ali sploh, do 21.oktobra 1908.

Takrat pa se je vse spremenilo.

Pozabljena je bila "Banka di Pirano" kot delniška družba. :pope

Pozabljen je bil tramvaj na parni pogon (sistem Komarek) :train1 :pope

Še več, Pirančani so se požvižgali ne na "dunajske škrice" kot beremo v dosedanji slovenski literaturi o zgodovini železnic, ampak na pomoč Istrskega deželnega zbora, za katero so se tako borili. :pope



Kdo ali kaj je povzročil takšen preobrat, vreden mehiške nadaljevanke :shock:

To je bilo podjetje:

"Vereingte Gaswerke in Augusta = Vereinigte Gaswerke in Augsburg" = Združene plinarne v Augsburgu*".
*med drugimi plinarnami v Nemčiji, so imeli v lasti kar nekaj plinarn v Avstro-ogrski monarhiji, med drugimi tudi Piransko in Mariborsko

Ponudili so se, da Pirančanom za prenos koncesij zgradijo elektrarno, tramvaj (oz. trolejbus), razsvetljavo v Piranu in Portorožu, pa še kaj...

Seveda so se odpovedali "pomoči" Istrskega deželnega zbora v znesku 10.000 kron v primeru izgub v prvih 15-ih letih (ki jo je potrebno vrniti !)
Verjetno so jim rekli: "Pri nas izgub ni :!:"
Mislili pa so si: "Po naših knjigah ne bo nihče brskal, še najmanj pa Istrski deželni zbor :!:

To je napoved nove, prebojne epizode, ki bo pripeljala v Piran najprej trolejbus, potem pa čez nekaj let tramvaj :wink:

Če pogledamo, da smo že 21. oktobra 1908, prvi trolejbus pa je zapeljal od Pirana do Sv. Lucije:
wikipedija:
"24. oktobra 1909 so okoli 5 km dolgo progo med Tartinijevim trgom in železniško postajo v Sveti Luciji predali javnemu prometu,

potem nam preostane le še eno leto za izvedbo projekta.

Sledi dopis Piranskega župana na Istrski deželni zbor z dne 21. oktobra 1908, ki vsa dotedanja dogovarjanja postavi na glavo..,

Slika

KONEC Slika

pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Odgovori