Piranski tramvaj

Vse o zanimivi zgodovini železne ceste skozi čas.
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 8954
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Piranski tramvaj

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 14.06.2019, 23:45

O:77700


Pozdravljeni,

če nadaljujemo pot proti Portorožu po Cankarjevem nabrežju od Pomorskega muzeja dalje, lahko vidimo prvi "kavelj" šele na zgradbi Pošte, ki nam jo je prilepil že Igor...

Slika

Rozeta pa zgleda takole:

Slika



Iz načrta vidimo, da je bil vozni vod napet na vsako hišo enkrat, večkrat pa dvakrat.

Slika

V bistvu je zelo malo ohranjenih rozet, Igor je poslikal še eno na hiši št. 11:

Slika

Dva kavlja sta še na Muzeju podvodnih dejavnosti, točno na robovih zgradbe, tako kot je bilo predvideno po načrtu.

Na naslednji hiši v smeri Portoroža je ohranjena kljuka le na levi strani fasade.

Na Brodokomercovi zgradbi (Cankarjevo nabrežje št.15-Oskrba jaht) pa sta ohranjeni kar dve rozeti, eno je ovekovečil Igor:

Slika

Potem sta ohranjeni še kjuki na lokalu z lepim slovenskim imenom "čevabdžinici" Sarajevo 84 (po SSKJ je dovoljeno le: čevȃpčič).


Potem pa je kljuk vedno manj. Vse hiše z novimi fasadami "vržejo ven" tudi kljuke in rozete.

Poglejmo si še progo do remize, da bomo točno veeli, kje so si jo zamislili...

Slika

Slika

Torej na najožjem delu ceste, ki jo je bilo potrebno itak razširiti.
Sedaj vemo, da je bila remiza res blizu km 0.8.

Poglejmo si še to, kako znajo ohraniti kulturno dediščino v Nemčiji.

Primer: ohranjen kavelj prve Schiemannove trolejbusne proge v Nemčiji: Bielathal-Motorbahn, 4,4 km dolge proge, zgrajene 10. julija 1901, vendar odstranjene že septembra 1904 zaradi nezadostnega prometa (tovora in osebnega prometa). Proga je bila prestavljena v Wurzen.

več o tej progi na nemški wikipediji: https://de.wikipedia.org/wiki/Gleislose ... berleitung

Kljub temu pa v Königsteinu skrbijo za ostanke te proge.
Recimo kljuke prebarvajo... =D> =D>

Slika
Pozor! Ta kljuka je iz Königsteina v Nemčiji, ne iz Pirana :!:

Slika

Na hišo so pritrdili tudi tablo z obvestilom, kam morajo ljudje pogledati...

Slika

povečava: https://www.benno-gymnasium.de/medien/b ... ttafel.jpg


Naša kljuka v Piranu pa izgleda kot izgleda... :roll:
Jusufi je "našo" kljuko prebarval z modro fasadno barvo, rja pa že udarja skozi :roll: #-o
Če jih primerjate, sta identični, obe izdelani v Nemčiji.

Seveda smo mi danes "za luno" glede pristopa k ohranjaju kulturne dediščine.

Če samo pogledaš, kako malo je potrebno narediti, da se opozori mimoidočega. Pobarvati kavelj in napisati tablo.
Seveda pa je pomembno, kaj napišeš na tablo. Ne moreš pisati neumnosti o Porsche-Stoll sistemu :!:


pozdrav
Darko
Zadnjič spremenil železocestnik, dne 15.06.2019, 16:39, skupaj popravljeno 4 krat.
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 8954
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Piranski tramvaj

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 15.06.2019, 11:31

O:77777

Pozdravljeni,

zaenkrat končujemo s prikazom trolejbusne proge Piran-Sv. Lucija in pritrditve vozne mreže.

Sedaj si bomo pogledali Schiemannovo knjigo iz leta 1903 o električnih železnicah.
V knjigi o električnih železnicah je kar 25 strani posvetil breztirničnim električnim železnicam. Iz "prve roke" bomo izvedeli, kaj so pred Schiemannom zgradili njegovi konkurenti.
Izvedeli bomo tudi za Schiemannov pogled na ekonomičnost trolejbusa.

V kolikor bi to knjigo prebral avtor knjig o Piranskem tramvaju T. Brate, sigurno ne bi v slovensko literaturo o trolejbusih zašla napaka o pogonskih elektromotorjih, nameščenih v pesta prednjih koles (Porschejev izum) in zmote, da so odjemniki izdelani po sistemu Stoll. In se potem "kopipejstala" leta in leta...

Tudi zadnji zapis avtorja mag.Tadej Brate: Piranski trolejbus v Biltenu Pošte Slovenije št.77 iz leta 2009 ima polno napačnih podatkov, med drugim navaja, da je bil piranski trolejbus naročen v Nemčiji po sistemu Stoll:
citat:
"Mestni očetje, jezni na dunajske birokrate, so se takoj odločili. V Nemčiji so naročili izgradnjo »breztirne električne železnice« po sistemu Stoll."

Prvič, mestni očetje niso nič naročali. Ker mesto Piran ni imelo denarja. Predali so koncesijo za progo Piran-Portorož-Sv. Lucija nemškemu podjetju Združene plinarne v Augsburgu, ki je imelo podružnico v Bolzanu/Bozen na Tirolske. In to je potem zgradilo trolejbusno progo s svojim denarjem.

Drugič, v Schiemannovi knjigi bomo izvedeli, kako je potekal zgodovinski razvoj "breztirničnih vozil", izvedeli pa bomo tudi nekaj o ekonomičnosti in tako nam bo tudi jasno, zakaj je bil zgrajen v Piranu trolejbus...

pozdrav
Darko
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 8954
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Piranski tramvaj

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 15.06.2019, 16:32

Pozdravljeni,

na voljo pa imamo še novejšo Schiemanovo knjigo o "breztirni električni železnici" iz leta 1923, v kateri je Schiemann zapisal, zakaj so ukinili Piranski trolejbus in zgradili tramvaj: Gleislose Bahnen mit elektrischer Stromzuführung

Seveda nas "matra firbec", kako se je izgovoril Schiemann v zvezi s Piranskim trolejbusom :wink: :lol:

SSKJ:
mátrati -am nedov. (ȃ) nižje pog. mučiti: matrati živali / kar povej, kaj te matra
fírbec -bca m (ȋ) nižje pog. radovednost: dela sem se lotil bolj iz firbca / firbec me je gnal v svet
● pog., ekspr. sam firbec jih je zelo so radovedni
// ekspr. radovednež: firbci se že zbirajo; firbcem se dati v zobe; bila je pravi firbec

Pa poglejmo, kako se je izgovoril za vse prezgodaj odstranjene projekte trolejbusov sistema Schiemann:

Slika
vir: https://portal.dnb.de/bookviewer/view/1 ... 0/mode/2up

Schiemann je seveda prepričan, da je trolejbus primerno prevozno sredstvo za določeno vrsto uporabe.
Pravi, da je bila ena izmed težav hitrejšega uvajanja trolejbusov po njegovem sistemu tudi to, da se je nekaj njegovih projektov kmalu ukinilo.

Za vsak projekt navede vzrok, zakaj naj bi bil neuspešen oziroma kateri so bili vzroki neuspešnosti.

Vendar pa vztraja, da v nobenem primeru ni bil vzrok za ukinitev katerekoli proge sam sistem Schiemann.

Sedaj se ne bomo podrobneje ukvarjali z drugimi progami, poglejmo, kaj je zapisal za Piranski trolejbus:

Die Anlage Pirano (Istrien) konnte infolge zu schwacher Strassen dem übermässig gewachsenen Verkehr nicht mehr genügen und musste ebenfalls der Gleisbahn das Feld überlassen.

To je vse v zvezi s Piranskim trolejbusom.
Torej:
Piranski trolejbus ni zmogel več povečanega prometa na slabih cestah in je moral prepustiti mesto tramvaju.

To, da so bile slabe ceste, se strinjam. Bile pa so še druge težave, o katerih smo že pisali, Schiemann pa je diplomatsko zaključil zadevo z navedeno formulacijo.


Radovednost je potešena, sedaj pa se lahko vrnemo k obema knjigama...

pozdrav
Darko
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 8954
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Piranski tramvaj

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 18.06.2019, 0:46

Pozdravljeni,

če se že nič ne dogaja, dodajmo saj novo fotografijo z: obala.com z označeno kljuko za zgornji vod trolejbusa in kasneje tramvaja...

Slika

Ta fotografija z vodnim znakom obala.com je v bistvu fotografija revije LIFE iz leta 1952, ko je tramvaj še vozil. To nam je napisal Igor že na prvi strani te teme.

Na povečavi pa vidimo, da je trolejbusna vozna mreža uporabljala kavelj, ki ga kaže puščica, za tramvaj pa so dodali za napenjanje vozne mreže manjši kavelj malo niže.

povečava LIFE: http://www.gstatic.com/hostedimg/e554faf762019db4_large


Tukaj pa se v glavnem vidijo tirnice tramvaja...

Slika

pozdrav
Darko
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 8954
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Piranski tramvaj

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 19.06.2019, 0:28

O:78300

Pozdravljeni,

veliko smo že pisali o tem, kako je v literaturi časovno in regijsko umeščen Piranski trolejbus.

Od druga trolejbusna proga v stari Avstriji, pa do prva na Balkanu. Nič od tega ni res.

Ostalo je res le to, da je bil Piranski trolejbus prvi na območju sedanje Slovenije. Petdeset let pred Ljubljano :lol: :lol:



Da ne boste mislili, kako so Piran prehitela recimo italijanska mesta.

Poglejmo si tabelo...

Slika

Tabela ni moja :wink:
Elaborazione mia = Martina Starnini*
* = Università degli Studi di Firenze (University of Florence), SAGAS, PhD Student +1


Iz tabele je potrebno odšteti še preizkusne proge in proge na razstavah, ker so obratovale le kratek čas!

pozdrav
Darko
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 8954
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Piranski tramvaj

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 19.06.2019, 23:43

O: 78450

Pozdravljeni, zgoraj je tabela prvih trolejbusov v Italiji.

Mi pa smo že na 18. strani izvedeli, da si je trolejbus ogledal sekretar občine Piran v Nemčiji, o

železocestnik napisal/-a:O:42450

Pozdravljeni,

zaenkrat izvoda pogodbe, ki jo je predstavil na VI. seji Piranskega občinskega sveta dne 19. oktobra 1908 nimam na razpolago.
Prisiljeni smo verjeti, kar nam pove spoštovani Dr. Michele Depangher.
Imamo pa srečo, da so bili delegati na seji zvedavi in so želeli branje posameznih členov iz pogodbe.

Predno pričnemo z navajanjem diskusije na tej seji, se moramo malo zaustaviti in zopet pogledati, kje smo pravzaprav z našo raziskavo.

Najprej je potrebno zapisati, zakaj in kako je sploh prišlo do te raziskave o zgodovini Piranskega tramvaja oz. trolejbusa...

Prvič:
Želel sem preveriti tehnično izvedbo Piranskega trolejbusa, glede na to, da sem našel v literaturi (Tadej Brate: Ljubljanski tramvaj 1901-1958, Ljubljana 1990):

"Za gradnjo prve trolejbusne proge v avstro-ogrski monarhiji so se odločili v Gmündnu. Leta 1907 so odprli za javni promet 3 km dolgo trolejbusno progo.
Novica o tem je prišla tudi do občinskih mož v Piranu, ki so se takoj odločili, da si zgradijo nekaj podobnega. Dovoljenje za gradnjo tirne povezave Pirana z Lucijo namreč ni bilo od nikoder, za gradnjo trolejbusne proge pa takega dovoljenja niso potrebovali."

Dne 7.1.2010 je Tadej Brate povabil v tej temi člane foruma, ki jih zanima kaj več o piranskem tramvaju in trolejbusu, da si ogledajo v njegovi knjigi "Parenzana, železnica za vse čase", saj mu je uspelo zbrati veliko slikovnega materiala in tudi nekaj novih informacij.

Res je v knjigi precej novih fotografij tramvaja in trolejbusa.

Nove informacije o trolejbusu pa so:
"Spet so zaprosili ministrstvo, tokrat za gradnjo tramvajske proge. Minila so leta, a pozitivnega odgovora za novo tirno napravo do Pirana še vedno ni bilo.
V tem času se je v Nemčiji pojavil nov izum. Izumitelja Carl Stoll in Max Schiemann sta vsak zase izumila novo cestno električno vozilo. To je bila nekakšna kočija, ki je prejemala pogonski električni tok iz dveh žic, obešenih nad cesto. Napravo sov nemščini imenovalo "Die gleislose elektrische Strassenbahn" ali slovensko: breztirnična električna cestna železnica. Danes tovrstna vozila imenujemo s skupno besedo trolejbus.
V avstrijskem mestu Gmünd so že leta 1907 dogradili takšno "železnico" po sistemu Lohner-Porsche-Stoll v dolžini 3 km in delovala je prav dobro.
Seveda novost ni ostala skrita Pirančanom. Jezni na birokratske škrice z Dunaja so se nanje požvižgali in brez predhodnega dovoljenja železniškega ministrstva naročili gradnjo trolejbusne proge. Ker je bila nova "železnica" brez tirnic, si pač dovoljenja za gradnjo proge ni bilo treba pridobiti."

Do sedaj nam je uspelo ugotoviti, da je navedba o tehnični izvedbi Piranskega trolejbusa v knjigi: Parenzana,železnica za vse čase, napačna.
Avtor Tadej Brate je vedel, da obstajata izvedbi po sistemu Lohner-Porsche-Stoll in po sistemu Schiemann, vendar se je odločil za napačnega.

Sedaj smo v raziskavi ugotovili, da je bila izvedba Piranskega trolejbusa nesporno po sistemu Schiemann in to potrdili z arhivskim gradivom.


Drugič:

Sedaj bi želeli preveriti še, ali je trditev v knjigi, da so Pirančani izvedeli za trolejbus v Gműndnu in se takoj odločili, da si zgradijo nekaj podobnega resnična in osnovana na arhivskem gradivu ali je bila pač lastna predpostavka avtorja.

Do sedaj smo ugotovili, da Pirančani niso nikoli razpravljali o trolejbusu na sejah mestnega sveta in da so še 22.5.1908 podpirali izgradnjo tramvaja na parni pogon (sistem Komarek).

Ta, VI. seja Piranskega občinskega sveta dne 19.oktobra 1908, pa je prelomna.

Videli bomo, da je potekala diskusija tudi o trolejbusu :thumbupr

Bomo videli, kakšne podatke so imeli Pirančani o trolejbusu v Gmündnu :wink:

pozdrav
Darko




Vpogled v zapisnik občinskega sveta, kjer je bilo jasno povedano, da si je sekretar ogledal trolejbus v Nemčiji, dva trolejbusa pa je videl v Italiji Dr.Contento

železocestnik napisal/-a:O:42500

nadaljujemo z zapisnikom:

V pogodbi je bilo določeno:
-cene vožnje s tramvajem
-znižanje cen vozovnic za delavce
-cena električne energije za zasebnike
itd.

Med ostalim je bila v pogodbi omenjena rezervna možnost za izgradnjo tramvaja. V kolikor ne bi bilo možno zgraditi tramvaj, je rezervna možnost trolejbus (tramvia senza rotaie).
Trolejbus je videl v Nemčiji sekretar, dva trolejbusa pa je videl v Italiji Dr.Contento.
V pogodbi piše, da se ne zgradi električni tramvaj, v kolikor ne bi dosegel prihodek določenega zneska.
Podjetje je vezano s pogodbo za 2 meseca.
Spoštovani g. Spadaro meni, da trolejbus ni tako varen kot tramvaj, zato bi bilo potrebno vztrajati, da se zgradi tramvaj.
Župan je repliciral na to zahtevo s podatkom, da je tramvaj dražji kot trolejbus.
Do odločitve, tramvaj ali trolejbus, bo prišlo, ko bo podjetje izvršilo podrobne izračune.
V kolikor občina vztraja pri izgradnji tramvaja, podjetje to sprejme brez problema, vendar bi morala občina v tem primeru "pokriti" tretjino povečanih stroškov.

Potem je župan prebral celotno pogodbo.

Sledijo nove pripombe...

Zaenkrat nobene novice ali podatka o trolejbusu iz Gmündna :hmm

pozdrav
Darko


Torej na seji niso niti omenili trolejbusa v Gmündnu, niti si ga niso ogledali.

Se pravi, da je bil v dosedanji literaturi (T. Brate) zapis, da so se Pirančani odločili za zgraditev nekaj podobnega kot v Gmündnu ugibanje brez kakršnekoli osnove v arhivskih virih.

Ja, včasih moramo biti previdni, preden začnemo nekaj ugibati in to spravimo na papir :!:

Videli smo, da Pirančane trolejbus sploh ni zanimal. To, da je Dr.Contendo videl dva trolejbusa v Italiji, je morda slučajnost in sploh ni bil poslan s strani občine Piran, da si jih ogleda.
Pirančane je začel zanimati trolejbus zato, ker so jim ga predlagale Združene plinarne v Augsburgu. Seveda zato, ker je bila to tudi cenejša varianta kot tramvaj, in tudi edina možna. Pirančani bi morali za izgradnjo tramvaja izvršiti nekatere zahteve Ministrstva za železnice, predvsem razširiti cesto in jo zavarovati pred padanjem kamenja na nekaterih mestih, za kar pa niso imeli denarja... :cry:

Poleg tega bi morali Pirančani kriti tretjino razlike cene med trolejbusom in tramvajem. Tega denarja pa tudi niso imeli... :cry:


Katere trolejbuse pa je videl Dr. Contendo pa je bila skrivnost. Sedaj, ko imamo na voljo tabelo, je veliko enostavneje ugotoviti, katere trolejbuse je videl v Italiji.

pozdrav
Darko
Peter 5
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 555
Pridružen: 20.01.2013, 13:40
Kraj: Maribor

Re: Piranski tramvaj

OdgovorNapisal/-a Peter 5 » 20.06.2019, 7:49

Zdravo!
Dobrohotno opozarjem, da sta Gmunden in Gmünd dva različna kraja v Republiki Avstriji. Za kraj Gmünden pa še nisem slišal in vem, da gre za lapsus.

Sicer pa vsa pohvala in občudovanje uspešnim raziskavam naše tehnične preteklosti in ob tem razkrivanju zablod.

Lep pozdrav - Peter
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 8954
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Piranski tramvaj

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 20.06.2019, 9:10

Peter, pozdravljen,

hvala za opozorilo o sklanjatvi kraja Gmünd.

S sklanjatvijo ni imel težav samo avtor člankov T. Brate o trolejbusu v kraju Gmünd apak ga imajo tudi drugi. Tudi jaz.
Samo če pogledaš zapise na internetu za koroški Gmünd (Sovodenj). V glavnem pišejo: "v Gmundu".

Jaz sem skušal največkrat rešiti zadevo tako, da sem se rešil sklanjanja in sem napisal: "v kraju Gmünd".
Sicer pa sem v glavnem navajal zapise avtorja T. Brateta kot citat, v narekovajih.
Je pa res, da sem potem tudi sledil zapisu, kakršen je bil. Ja takrat bi se moral utaviti in napisati: "v kraju Gmünd", če že nisem znal pravilno sklanjati.

Sedaj bom še bolj pazil pri zapisovanju kraja Gmünd v Spodnji Avstriji. Trolejbus je vozil med krajem Gmünd v Avstriji in češkim krajem České Velenice:

Slika

Slika

Lepo se vidi, da trolejbus v Gmündu nima tokovnega odjemnika, "trole" v obliki droga, ki pritiska na vozno mrežo, ampak "odjemni voziček", ki se pelje po zgornjem vodu.
Popolnoma drugačen sistem ( sistem Mercédès-Électrique-Stoll) kot pri Piranskem trolejbusu (sistem Schiemann z eno "trolo").

Ni mi jasno, da avtorji člankov o Piranskem trolejbusu tega niso opazili na fotografijah, če že niso opazili, da v pestih koles ni elektromotorjev.


Ja, hvala za pohvalo, se je bilo potrebno kar potruditi pri brskanju po arhivih.

pozdrav
Darko
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 8954
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Piranski tramvaj

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 25.06.2019, 0:58

O:79070

Pozdravljeni,

glede na to, da se še nisem odpravil v arhive, je čas za pogled nazaj, v leto 1905, ko so bili Pirančani že čisto obupani in niso več vedeli, katero varianto prevoza iz Pirana do Sv. Lucije bi "vzeli za svojega"...

Vrnimo se na začetek, 3. stran te teme:

železocestnik napisal/-a:Pozdravljeni,
....
Da se vrnemo nazaj na Piranski tramvaj.

Leta 1900 so videli v Piranu možnost, povezati se s Porečanko z ozkotirno železnico s parno lokomotivo.
Cena: 4,9 km = 270.000 kron

Leta 1904 so izdelali projekt, da bi izvedli normalnotirno povezavo s Porečanko...s konjskim "pogonom" :lol: :lol:
Cena: 186.000 kron

Seveda pa je župan začel vihati nos, saj naj bi mu konji srali na začetni postaji ravno pred magistratom :roll:

Leta 1905
so izdelali nov projekt s pogonom na bencin.
cena: 1,4 milijona kron

Leta 1906 so videli, da je zgornji projekt predrag, država ga pa ni hotela dofinancirati, in izdelali so novega:
tramvaj s parnim pogonskim vozom, ki pa ne bi pripeljal v čisti center na Tartinijev trg.
cena: 185.000 kron
Komarek je že izdelal voz za to progo in so ga nekako potem "vrinili" na Porečanko, kjer pa se ni izkazal.

Po vseh teh projektih pa so zapustili projekt prevoza po tirih in se odločili za...električni avtobus. Namesto tramvaja...trolejbus!

Odločili so se za avtobus z zgornjim vodom "sistem Schiemann".

Prevzem je bil 24. oktobra 1909.

Napajanje: 450 V (enosmerna)
V začetku so postavili dve lokomobili, ki sta poganjali dinamo stroj.

Vozilo:
teža: 2,8 tone
sedežev: 15
stojišč: 10
max. hitrost: 15 km/h
moč elektropogona: 15 KM (konjskih moči)

posebnost: polne gume (brez zračnic)

Slika

Vozilo je dobavilo podjetje: Max Schiemann & Co, Wurzen na Saškem
Pogonski motor: Siemens & Halske

Vir podatkov: Egbert Peinhof:Eisenbahnen in Istrien, bahnmedien.at

pozdrav
Darko


Kakšen je bil ta projekt leta 1905 za 1,4 milijona kron res ne vem, vem pa, da so si Pirančani ogledovali tudi cenejše varijante prevoza.

Recimo omnibuse na bencinski motor.
Pozanimali so se za ceno pri Österreiche Daimler Motoren Gesellschaft na Dunaju...

Slika

Cena :?:

Malenkost. Za omnibus za 20 oseb ene 20.000 kron.

Slika

Za kolesa s polno gumo bi morali še nekaj primakniti, sicer bi dobili le kovinska kolesa, vendar bi pa zato lahko povečali hitrost z 12 km/h na 18 km/h ali celo do 20 km/h. Seveda obe hitrosti veljata za dobro izdelano in vzdrževano cesto, kar pa cesta iz Pirana do Sv. Lucije seveda ni bila. Bi rekel, da bi se morali držati kar hitrosti okoli 10 km/h. Kar pa pomeni, da bi lahko šel peš ...
Ponujali so omnibus z 2 cilindrskim motorjem (10 KM) in 4 cilindrskim motorjem z 20 KM.

Kako bi izgledal takle "Daimler motoren"...

Slika

Če bi poslali pri ponudbi še fotografijo, bi ta omnibus izgledal približno tako...

Slika

Pri Daimlerju so se potrudili in so Pirančanom izdelali celo izračun ekonomičnosti voženj.

Nič se ni zgodilo, v Piranu ni bilo niti tega denarja na voljo.

Počakali so še par let in prikazal se je princ na konju iz Nemčije: Združene plinarne Augsburg.

Elektrarno in trolejbus so Pirančanom zgradili zastonj :beg

Nič bolje ni bilo v Ljubljani. Tudi v Ljubljani ni bilo v občinski malhi denarja za tramvaj. Tramvaj jim je zgradil Siemens, seveda brez stroškov. Občini je moral plačati še uporabnino za ceste.

pozdrav
Darko
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 8954
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Piranski tramvaj

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 27.06.2019, 23:11

O:79400

Pozdravljeni,

sem pričakoval, da bo kdo vprašal, koliko bi znašala cena prevoza z "bencinarjem" iz Pirana do Sv- Lucije leta 1905 v primerjavi s ceno vozovnice leta 1907 s trolejbusom :beg

Seveda, če bi občina Piran kupila bencinske avtobuse in če bi bilo občinsko podjetje neprofitno.
Tega denarja pa takrat za nakup vozil itak niso imeli...

Ja, morda pa zaradi visoke temperature sploh ne bi mogel odgovoriti :-k :lol:

pozdrav
Darko
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 8954
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Piranski tramvaj

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 06.07.2019, 0:26

O:80325

Pozdravljeni,

ja, v takšni vročini se da poiskati le še kakšno reklamo :lol:

V Laibacher Zeitung z dne 20.avgusta 1910 so Pirančani objavili celostransko reklamo za na novo odprt Palace hotel.

Slika

MMG so pa zapisali še neizpolnjeno željo.
Naredili so se Francoze in napisali, da imajo električni tramvaj (Strassenbahn) Piran-Portorož.
V resnici je takrat vozil trolejbus (Gleislose Bahn).

Slika

pozdrav
Darko
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 8954
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Piranski tramvaj

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 19.09.2019, 21:45

Pozdravljeni,

danes sem spet malo buljil v piranske zidove, če še najdem kakšen kavelj v živo. Zadnjič sem jih brskal s Street wiew.

Sem pa se oglasil tudi v arhivu in brskal po zbirki fotografij.
Našel sem eno brez letnice, ki kaže zgradbo, v kateri je imala sedež Banca di Pirano (Piranska banka). Ker o njej še nihče ni naredil kakšne resne raziskave, nihče tudi ni mogel datirati fotografije.
Mi smo o banki že pisali, ko so imeli željo, da bodo preko te banke speljali investicijo v tramvajsko progo.
Tudi to, kdo in zakaj se je slikal pred zgradbo, nihče ne ve.

Slika

Potem pa sem zagledal detajl na Tartinijevem trgu, ki je omogoča datiranje v čas od 24.10.1909 do 15.2.1912.

Ja, v času obratovanja piranskega trolejbusa...

Slika

Saj se še spomnimo "našega" trolejbusa :?:

Slika

Izgleda, da je zadaj na trolejbusu pisalo PIRANO-PORTOROSE.

Trg spredaj pa je bil PIAZZETTA DI PORTA MISANA (sedaj Piazza delle erbe/Zelenjavni trg)

Street wiew: https://www.google.com/maps/@45.5286703 ... 312!8i6656


pozdrav
Darko

Vrni se na

Kdo je na strani

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 3 gostov