Piranski tramvaj

Vse o zanimivi zgodovini železne ceste skozi čas.
Odgovori
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Piranski tramvaj

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

O:37700

Pozdravljeni,

poglejmo si dopisovanje v zvezi s Piranskim tramvajem med uradi leta 1907.

Dne 23.3.1907 je poslalalo Deželno namestništvo dopis Ministrstvu za železnice, da se izjasni z navedbami v zvezi z zapisniki komisij, ki so potekale v Piranu od 26. do 28. februarja 1907 in da izda koncesijo Piranski občini za zgraditev tramvaja na paro na progi Piran-Sv. Lucija.
Odgovor je prispel Z Ministrstva za železnice v obliki razglasa z dne 5.7.1907.

Ministrstvo je vztrajalo v zvezi s profilom tirnic in nikakor ne odobrava profila, ki ga izdelujejo po standardu nemških železnic.
Glede postaj pa Ministrstvo dovoljuje postajo na km: 2.245 in dovoljuje postajo med km: 3,6 in km:3,7.
Drugih večjih pripomb na zapisnik Ministrstvo nima. Koncesijo bo občina Piran dobila, ko bo predložila konkretne predloge v zvezi s financiranjem tramvajske proge.

Pirančani pa so imeli poleg tehničnih problemov v zvezi z gradnjo tramvaja predvsem finančne težave. Počasi so ugotavljali, da če ne bo državne pomoči, tramvaja ne morejo zgraditi. Začeli so razmišljati, kako koncesijo prenesti na delniško družbo, ki bi zgradila tramvaj.

Na Železniško ministrstvo na Dunaju so Pirančani 30.7.1907 poslali dopis, kako bi blo možno prenesti koncesijo na tretjo osebo oz. delniško družbo.

Odgovor je prispel z Dunaja 5.9.1907 z obrazložitvijo, da je potrebno za prenos koncesije na tretjo osebo pridobiti posebno državno dovoljenje.

Pirančani so nadaljevali z akcijami.

Predsednik Piranskega mestnega administrativnega odbora Giuseppe Anthoine je poslal na Istrski deželni odbor prošnjo, kako bi lahko dežela Mejna grofija Istra pomagala Piranu, da bi zgradil tramvaj do Sv.Lucije.

Poglejmo si to prošnjo, v kateri Anthoine ugotavlja, da občina Piran nima dovolj finančnih sredstev, da ima težave, kako izpeljati takšen projekt, saj nima dovolj znanja in izkušenj.
Prošnja obsega tri tiskane strani (to je 6 pisanih strani) :shock:

Pogledali si jo bomo po delih, iz katerih bomo izvedeli kakšne zanimive detajle.

Uvod:

Slika

Seveda se najprej zahvaljuje predsednik Piranskega mestnega administrativnega odbora za dodeljeno pomoč leta 1904 v znesku 3000 Kron vsako leto (prvih 15 let) s strani Istrskega deželnega odbora, potem pa začne naštevati težave, zakaj še ni prišlo do izvedbe projekta...

pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Piranski tramvaj

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

O:37850

Pozdravljeni,

iz dopisov bomo zvedeli podrobnosti in do kdaj so Pirančani še vedno mislili na "parni tramvaj"...

Poglejmo drugi del prve strani, v katerem piše Giuseppe Anthoine, da sedaj (leta 1907) ni tako kot je bilo leta 1904, ko se je Istrski deželni odbor odločil za finančno pomoč Pirančanom pri gradnji tramvaja.

Slika

Cena projekta je bila predvidena okoli 150.000 Kron, sedaj se zaradi zapletov, povzročenih zaradi Ministrstva za železnice povečuje na 180.000 Kron...

Najti je potrebno novo rešitev za finance, potrebne za zgraditev tramvaja... :-k


pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Piranski tramvaj

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

Nas zanimajo predvsem tehnični podatki in rentabilnost proge.

Poglejmo kaj pišejo Pirančani o tem:

Slika

Prevoz bi se opravljal z motornim vozom na paro, sistem Komarek iz Dunaja, ki lahko prepelje 24 potnikov in lahko z dvema ali tremi vagoni doseže hitrost 30 km/h.
Parni kotel se lahko predela tako, da se uporablja za gorivo koks, ki ne daje dima in je izredno ekonomičen. V občini Oderberg, kjer imajo tak tramvaj, je poraba koksa 1 1/2 kg za vsak kilometer.
Cena celotne tramvajske proge je okoli 180.000 Kron, vključno z vozili, stroški obratovanja, izračunano na povprečno prevoženih 60.000 km, kar bi znašalo 23 centov za kilometer. Obresti in amortizacija bi znašala okoli 40 centov.
Pri prevozu 6 oziroma 10 potnikov pri eni vožnji, s ceno vožnje 20 centov bi tako bili pokriti stroški za kilometer vožnje in sicer stroški obratovanja in stroški kapitala.
Pri velikem razvoju tovarn, zdravilišča in solin v prihodnosti, bi moral biti tramvaj rentabilen.
Verjetno v prvih letih ne, potem pa...
V tem dopisu je samo še predlog, pod kakšnimi pogoji bi se dežela Istra vključila v formiranje kapitala za zgraditev tramvaja.

Slej ko prej bomo naleteli na podroben izračun rentabilnosti za Piranski tramvaj. Brez izračuna ni izvedbe nobenega projekta :wink: :lol:

pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Piranski tramvaj

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

O:38050

Pozdravljeni,

Istrski deželni odbor je na zasedanju 15. oktobra 1907 obravnaval zgornjo prošnjo Pirančanov.

Sporočilu o odločitvi pa je Piranskemu županu posredoval dne 16.12.1907 Istrski deželni glavar Dr. Chersich:

Slika

Istrski deželni odbor je na predlog Finančne komisije sprejel naslednji sklep:

"La domanda della Podestaria di Pirano del 16. Settembre 1907 viene ceduta alla Giunta Provinciale, affinche essa, raccolta il materiale illustrativo necessario, esamini se sia il caso di modificare il deliberato Dietale dell ordine del giorno, ed in caso affermativo, presenti alla Dieta Provinciale analoghe proposte."

Google prevod:
"Prošnja Županstva Piran z dne 16.9.1907 se je odstopila Istrskemu deželnemu zboru, da zbere vse potrebne informacije in ugotovi, ali je možno spremeniti odlok Istrskega deželnega odbora z dne 10.11.1904, točka 5 dnevnega reda.
V primeru, da za to obstajajo razlogi, predloži Istrski deželni zbor zbrane predloge Istrskemu deželnemu odboru v odločitev."

Seveda je Deželni glavar Dr.Chersich Pirančanom svetoval, naj izdelajo podrobno študijo o rentabilnosti proge in jo predložijo Istrskemu deželnemu zboru.

Se pravi, da v letu 1907 ne bo še nobene odločitve :-k
Vidimo se v letu 1908 :!:

Slika

Tukaj ni nobenega govora o "birokratskih škricih" na Dunaju, ki ovirajo izgradnjo tramvaja, kot lahko beremo v dosedanji literaturi o Piranskem tramvaju. Slika

Tukaj je nastal problem denarja, ki ga ni.
Ni ga na občini Piran, ni ga v Istrski deželi, ni ga na Dunaju... :roll:

Končno se bomo "dokopali" do izračuna rentabilnosti Piranskega tramvaja, ki smo si ga tako želeli =D> :lol:
Seveda nas sedaj matra firbec, kako je izgledal ta izračun :-k

Morda se lahko iz tega kaj naučimo za sedanjo rabo :-k :wink: :lol:

Se pravi: leta 1908 v Piranu tramvaj "na paro" (Komarek), kljub temu, da je bojda prišla do Pirančano vest, da so v Gmündnu leta 1907 zgradili "breztirnično električno cestno železnico", torej trolejbus :!:

pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
STIB
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 445
Pridružen: 18.04.2006, 11:57
Kraj: Zagreb, HR

Re: Piranski tramvaj

Odgovor Napisal/-a STIB »

železocestnik napisal/-a:Končno se bomo "dokopali" do izračuna rentabilnosti Piranskega tramvaja, ki smo si ga tako želeli
Seveda nas sedaj matra firbec, kako je izgledal ta izračun
Morda se lahko iz tega kaj naučimo za sedanjo rabo
Ta tema postaja vse bolj podobna kašni (dobri) kriminalki. :thumbupl
lp iz Zagreba
ZDRU
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Piranski tramvaj

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

Pozdravljeni,

takoj ko je STIB ugotovil, da se je začela vsebina in stil pisanja v tej temi približevati kašni (dobri) kriminalki, se je izjemno povečalo zanimanje za to temo...
Naenkrat so jo obiskali poleg vseh zvestih forumašev in obiskovalci vsi Ro(boti) :wink: :lol:

Seveda se nadaljuje s forenzičnim pristopom in primerjavo arhivskih virov z dosedaj objavljeno literaturo o Piranskem tramvaju in trolejbusu...

Malo potrpljenja* je potrebnega, ker se pravkar ukvarjam z drugimi raziskavami [-(
*SSKJ:kot vljudnostna fraza: hvala za potrpljenje; malo potrpljenja, takoj se vrnem

Slika


pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Piranski tramvaj

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

O: 38333

Pozdravljeni,

postati moram previden, saj smo o nekaterih dogodkih leta 1908 že pisali...

Da ne bo enkrat isti dokument razlagan tako, drugič pa drugače :wink: :lol: #-o



Na strani 13 sem pisal, kako je prišlo do odločitve za trolejbus in podal že dokumente iz leta 1908
železocestnik napisal/-a:O:33800

Pozdravljeni,
...


Poglejmo si dokumente, ki negirajo zapise oz. zaključke v zapisu o Piranskem trolejbusu v Bilten Pošte Slovenije, št.77/2009. Ta zapis Trolejbus v Piranu naj bi bil zadnja izboljšava zgodovine Piranskega trolejbusa avtorja Tadeja Brateta.

citat še enkrat:

"Tako je leta 1907 v Gmündu začel voziti prvi trolejbus v državi, za kar so izvedeli tudi v Piranu.
Mestni očetje, jezni na dunajske birokrate, so se takoj odločili. V Nemčiji so naročili izgradnjo »breztirne električne železnice« po sistemu Stoll in že 24. oktobra 1909 je med Piranom in Lucijo stekel promet po novi železnici brez tirnic."

Vrstni red je v opisu tak:
- leta 1907 začne voziti trolejbus v Gmündnu
- to so izvedeli v Piranu (verjetno še isto leto)
- takoj so se odločili in v Nemčiji naročili trolejbus (torej še isto leto, torej 1907)
- 24. oktobra 1909 je začel voziti v Piranu trolejbus

Poglejmo si, kako je bilo v resnici. Pustimo leto 1907 v Piranu pri miru, poglejmo, kaj se je dogajalo leta 1908:

19.1.1908: Piranski župan obvešča Istrski zbor v Poreču, da bi radi zgradili: Tramvia a vapore, torej tramvaj s parnim pogonom, posebej zapišejo: Tramvia PIRANO-PORTOROSE-SANTA LUCIA, Tramvia con automotoria vapore, torej s Komarek vozovi na parni pogon.

Slika

12. 4.1908: Piranski župan razmišlja o ustanovitvi delniške družbe za zgraditev "nostra Tramvia"

Potem pa nastopi sprememba. Pirančani se pričnejo pogovarjati z lastnikom Piranske plinarne, da bi zgradil v Piranu elektrarno in tramvaj.

21.10.1908: Piranski župan piše na Istrski zbor v Poreč, da se sedaj kaže, da bo le uspelo zgraditi tramvaj v Piranu, vendar bi bil sedaj z elektropogonom, ali morda trolejbus (Tramvia elettrica - eventualemente una filovia). Elektrarno in tramvaj oz. trolejbus bi zgradila lastnica Piranske plinarne "Združene plinarne Augsburg - Vereinigte Gaswerke Augsburg).

7.12.1908: župan še vedno piše Tramvia elettrica Pirano-Portorose-Santa Lucia, ko pošilja Istrskemu zboru v potrditev osnutek pogodbe.

Se pravi, da se Združene plinarne Augsburg še niso odločile, katero varianto bodo speljali, pač glede na stroške in možnosti sploh speljati vse zahteve, ki jih je postavilo Ministrstvo za železnice. Predvsem je bil največji problem preozka cesta in zahtevna investicija v razširitev ceste in zavarovanje brežin. Problem je bil denar in tudi v kakšnem času se da izvesti investicijo.

Druga pot s trolejbusom je bila veliko enostavnejša. Trolejbus se je vključil v cestni promet in ni potreboval dodatne širine ceste. Je pa bilo potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, saj so je postavljala kontaktna mreža z napetostjo 500 V, postavljali so se stebri, gradila se je remiza, postajališča...

Torej se ni nič izigravalo in gradilo na lastno pest.
Uradno je bilo zaprošeno za gradbeno dovoljenje, speljani so bili vsi postopki in nazadnje tudi tehnični pregled en dan pred začetkom obratovanja trolejbusa, torej 23.oktobra 1909.

Komisija tehničnega pregleda se je slikala na Tartinijevem trrgu 23.10.1909:
...

Vidimo torej, da zgornje trditve v opisu Piranskega trolejbusa v Biltenu Pošte Slovenije, št.77/2009, ne držijo.

Tudi če so Pirančani izvedeli za trolejbus v Gmündnu, to ni imelo nobenega vpliva na odločitve. Torej se niso nič takoj sami odločali, še najmanj takoj.
Videli smo, da so še leta 1908 želeli zgraditi tramvaj s Komarekovim vozilom.

Je pa res, da si je zastopnik Piranske občine ogledal električni tramvaj in kot rezervno možnost tudi trolejbus, vendar v Nemčiji, na stroške Združenih plinarn Augsburg že leta 1908.

Se pravi, da so vse odločitve in tudi sama investicija stekle v letu 1909.
Za trolejbus, izdelan v Nemčiji, pa se je odločil koncesionar, Združene plinarne Augsburg, ki je želel čimprej začeti prevažati potnike, ko je zgradil elektrarno.
Verjetno je bila to sploh edina možnost, kako investijo hitro speljati.

Pirančani pa so bili zadovoljni, saj jih trolejbus niti elektrarna nista nič stali.

Kako je potekala sanacija ceste iz Pirana do Lucije zaenkrat ne vemo, saj je Piranskem arhivu ohranjenega zelo malo arhiva za to obdobje.

Pisanje zgodovine ni enostaven posel in se ga ne moreš lotiti brez verodostojnega gradiva. Sploh pa ne tako, da ne bi prestopil praga arhiva...

pozdrav
Darko
Takrat sem tudi zapisal, da gradiva, ki sem ga tukaj zgoraj omenil iz leta 1908, ne bomo podrobno obravnavali in da pride na vrsto kasneje.

Ta "kasneje" je prišel na vrsto po enem mesecu :wink:

Zgoraj sem zapisal pri dokumentu:
19.1.1908: Piranski župan obvešča Istrski zbor v Poreču, da bi radi zgradili: Tramvia a vapore, torej tramvaj s parnim pogonom, posebej zapišejo: Tramvia PIRANO-PORTOROSE-SANTA LUCIA, Tramvia con automotoria vapore, torej s Komarek vozovi na parni pogon.

Dodal sem samo naslov dokumenta z dne 19. januar 1908, ki obsega 8 tiskanih strani (18 tipkanih strani) :shock:

To je v bistvu opis projekta z izračunom rentabilnosti tramvajske proge Piran-Sv. Lucija, ki ga je zahteval Istrski deželni odbor.

Poglejmo si uvod...

Slika

Dopis je naslovljen na Istrski deželni zbor, opis proge in izračun rentabilnosti pa je zahteval Istrski deželni odbor.

Iz naslova se vidi, da gre za projekt tramvaja s parno vleko, v našem primeru za Komarekov voz in prikolico.

Iz uvoda izvemo le, da je proga od Pirana do Sv. Lucije dolga 5 km in kako pomembno mesto je Piran in bi vsekakor moralo imeti primeren prevoz za nadaljni razvoj Pirana in okolice.


Nas zanimajo detajli, ki jih drugje nismo mogli izvedeti.

Recimo, kako so do sedaj potekale akcije za zgraditev tramvaja...

Slika

Pirančani niso pozabili poudariti krivice, ki se jim je dogodila pri gradnji "Porečanke":

"....Piranska občina je pri gradnji "Porečanke" peljala akcijo, približati železnico Piranu, vendar brez uspeha, zaradi raznih okoliščin in razlogov.
Ko je bila izgubljena možnost pripeljati železnico v bližino Pirana, se je pričelo z akcijo za izgradnjo železniške povezave Pirana s postajo Sv. Lucija na "Porečanki".
Najprej je bila predvidena povezava z ozkotirno železnico s parno lokomotivo, potem s konjskim tramvajem, potem z električnim tramvajem, potem s tramvajem z bencinskim motorjem in sedaj nazadnje ta projekt predvideva tramvaj s parnim motorjem, sistem Komarek."

V enem stavku smo torej izvedeli za vso Piransko odisejado, kako priti do železniške povezave s postajo Sv. Lucijo na Porečanki. :thumbupr
Torej od leta 1898 do leta 1908, celih 10 let.

Se pravi, da se lahko kdorkoli tudi šele sedaj vključi v spremljanje te (dobre) kriminalke in izve v enem stavku pravzaprav vse, kar smo se mi trudili izvedeti na 15 straneh te teme :wink: :lol: :lol:

Se nadaljuje...


pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Piranski tramvaj

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

O:38650

Pozdravljeni,

poglejmo si na drugo stran, kjer je v glavnem napisano, kako nujno Piran potrebuje tramvajsko povezavo s Portorožem in Sv. Lucijo.
Opisani so potenciali in možen razvoj Pirana, Portoroža in okoliških krajev, poleg tega bi pa ta povezava bila tudi v prid rentabilnosti Porečanke.

Mimogrede izvemo tudi za podatke, ki jih ne moremo najti kar tako na pladnju...
Recimo lahko sledimo številu gostov zdraviliškega turizma v Portorožu:

Slika

Seveda so se pohvalili z razvojem zdraviliškega turizma tudi s povečanjem vloženega kapitala delniške družbe: s 260.00 Kron na 1,500.000 Kron. Mimogrede pa so zapisali, da ne obvladujejo več finančno Portoroškega zdraviliškega turizma Pirančani. Delniška družba je prešla v roke kapitalistov iz Trsta in Dunaja.

Slika

Pri projektu je potrebno opisati, kje bo potekala trasa tramvajske proge. Tramvajska proga naj bi šla vseskozi po cesti Piran-Sečovlje, zato sledi malo zemljepisa...

Slika

Cesta od Pirana do Portoroža poteka tam, kjer je prebivalstvo tesno naseljeno.
Vse to pišejo z namenom, da dopovedo poslancem Istrskega deželnega zbora, da se bodo ti prebivalci vozili s tramvajem in da bodo novci deževali v blagajno...

Vsi prebivalci tega teritorija;

- Cortedisola = Corte d'Isola = Korte

- Padena = Padna

-Villanova = Nova vas

-San Pietro dell'Amata = Sv. Peter

- Castelvenere = Kaštel

torej vse skupaj okoli 4000 oseb, ki občasno prihajajo v Piran preko Sv. Lucije. Točno tam pa je predvidena končna postaja tramvaja...


Imajo pa tudi kar precejšnje migracije zaradi službe, saj imajo kar nekaj podjetij:
- mestna klavnica
- tovarna stekla, mila, olja, sode s po 100 delavci
- 3 ladjedelnice
- šlinarno
- skladišča soli, kjer je zaposlenih epo število delavcev
- soline v Fažani in Sečovljah

Seveda bi vsi ti migranti uporabljali tramvaj...

Slika

Omenili pa so tudi možnost, da bo Piranski tramvaj podaljšal progo po tirih "Porečanke do Sečovelj in do Strunjana, kljub dejstvu, da niso imeli še nič dogovorjeno in nobenega dovolenja Ministrstva za železnice. Torej je to bilo res bolj v zraku...

Slika


Pa smo pri koncu druge strani.

Še 6 tiskanih strani nas čaka :roll:

To bo dolgo poletje Slika

Se nadaljuje :wink:

pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Piranski tramvaj

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

O:38850

Pozdravljeni,

malo moramo pohiteti, da se prebijemo dopomembnih podatkov...

Evo, pa smo se prebili do strukture cene projekta :thumbupr

Slika

Potrebno je bilo podati "zagovor" zakaj se je začetna predvidena cena tramvaja 145.000 kron povečala na 180.00 kron.

Pirančani so razložili, da se je to dogodilo zaradi zahtev komisij in odlokov Ministrstva za železnice. So se pa pridobila za vsa dodatna dela ponudbe.

Motorni vozovi Komarek so izbrani glede na mnogo informacij, posebej še na podlagi podatkov občine Oderberg, kjer vozijo takšna vozila.Potrdilo pa ga je tudi Ministrstvo za železnice z dekretom.

Cena tramvaja torej znaša:

a) cestni material-tiri (kompleten) .............105.000 kron
b) vozila.............................................. 47.000 kron
c) remiza z delavnico (orodje, material)....... 10.000 kron
d) nepredvideni stroški............................. 18.000 kron
------------------------------------------------------------------------------
skupaj.................................................180.000 kron


pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Piranski tramvaj

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

Pozdravljeni,

glede na to, da moramo skrbeti tudi za pristop (dobre) kriminalke, si poglejmo tudi, kar je bilo skrito očem takratni javnosti, pa tudi delegatom Istrskega deželnega zbora...

Torej pogled za zavese...

Slika

Kaj nas zanima ?

Seveda Piranski izračun cene projekta tramvaja.

Na razpolago imamo eden izmed izračunov rentabilnosti Piranskega tramvaja z dne 20. avgust 1907...

Slika

Iztrgano iz konteksta...

Slika

Datum dokumenta...

Slika

Vidimo, da so v predlogu za javnost 19.1.1908 največ povečali nepredvidene stroške.
S 6.000 kron dne 20.8.1907 so jih povišali do dne 19.1.1908 na 18.000 kron. :shock:

Recimo, da je bil nekdo "ziheraš" in se ni hotel še enkrat "zagovarjati" za povišanje cene izvršenega projekta...

Ali pa je že prevideval kakšne nepredvidene stroške :beg



Se nadaljuje...
Vsaka (dobra) nadaljevanka ima na koncu napoved naslednje zgodbe nanizanke.
Torej:
Sledi ena tiskana stran izračuna cene obratovanja Piranskega tramvaja...


pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Piranski tramvaj

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

O:39150

Pozdravljeni,

nadaljujemo z "eno tiskano stranjo izračuna cene obratovanja Piranskega tramvaja"... :wink:

III. poglavje: Stroški obratovanja

Slika

Prevod brez pomoći Gugla:
Da ugotovimo stroške obratovanja, je potrebno najprej ugotoviti število voženj, da lahko potem izračunamo letno število prevoženih kilometrov.
Potrebno je upoštevati, da ne bodo vse vožnje potekale od Pirana do Sv. Lucije v razdalji 5 km. Mnogi se bodo peljali le iz Pirana do Portoroža, kar znaša 3 km. Seveda je potrebno upoštevati tudi to, da ni toliko voženj izven sezone kot v sezoni.

Sezona je razdeljena na dva obdobja:

a) od 15.4. do 14.10.: en odhod vsake pol ur ure in prekinitev za 2 uri v času opoldanskega počitka. Tako pridemo do 28 voženj dnevno, od katerih je 12 podaljšanih do Sv. Lucije, 16 voženj je le do Portoroža.

b) od 15.10. do 14.4.: en odhod vsako uro, kar znaša 14 voženj. Od teh je 8 podaljšanih do Sv. Lucije, 6 voženj je le do Portoroža.

Skupno število voženj:
a) do Sv. Lucije: (12x183)+ (8x182) = 3652 km
b) do Portoroža: (16x183)+ (6x182) = 4020 km

Celoletno število prevoženih kilometrov:
(3652x2x5) + (4020x2x3) = 60.640 km

To celoletno število prevoženih kilometrov bomo upoštevali za izračun stroškov obratovanja.

pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Piranski tramvaj

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

Pozdravljeni,

verjetno kje piše v tiskanem delu, kako so si zamislili vozni red, da se izide 28 voženj.
Ali je že bilo morda kje zapisano , ali pa še sledi, ne bi vedel. Naenkrat je kar preveč strani :roll:

Morda pa niso hoteli zapisati, od kdaj do kdaj bo vozil, da si ne odprejo nove fronte pri delegatih Istrskega deželnega zbora.

Zopet si moramo pomagati s pogledom za zavese... Slika
To je vse v okviru (dobre) kriminalke :wink: :lol:

V Piranskem dokumentu z dne 20.8.1907 piše:

Slika

Torej bi začeli voziti od 6 ure zjutraj do poldneva, sledi 2 uri premora za opoldanski počitek in zopet do 21,30 ure. S tem planom se da doseči 28 voženj, tako da v času premora izpadejo 4 vožnje.

pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Piranski tramvaj

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

Pozdravljeni,

zgoraj nje na tiskanem delu poročila o projektu še strošek za gorivo (Combustibile).

Po podatkih občine Oderberg v Šleziji (danes Bohumin na Češkem), ki odgovarjajo podatkom o porabi goriva, ki jih navaja tovarna Komarek za vozila sistema Komarek, znaša poraba koksa 1 1/2 kg na kilometer.

Slika

Slika

Leta 1905 so v Bohuminu prevozili 47.496 km s Komarek vozilom in porabili goriva za 2254 kron.

Če preračunamo te podatke na Piranski tramvaj:

(60640x2254: 47.496) = 2877 kron.

Če hočemo biti na varni strani, priračunamo 15% pribitek, tako da bi za Piranski tramvaj znašal letni strošek za gorivo (koks) 3300 kron


pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Piranski tramvaj

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

O:39400

Pozdravljeni,

"obdelali" smo že pod točko A: gorivo (koks).
Videli smo, da so si Pirančani pridobili podatke leta 1907 v Oberburgu (danes Bohumin na Češkem).

Poglejmo si še preostale točke predvidenih stroškov obratovanja za tramvajsko progo Piran-Sv. Lucija:

Slika

B) Olje, cunje in potrošni material za stroje
Podatki o uporabi so prevzeti po porabi v Oberbergu (danes Bohumin):
60.640 x 1168 : 47.496 = 1495 kron
S 15% dodatkom: 1720 Kron

C) Osebje
Glede na že določeno število voženj je potrebno imeti med 6 poletnimi meseci po 2 sprevodnika in po 2 postreščka, med ostalimi meseci pa je dovolj eno vozilo in je potreben le en kondukter in en postrešček. Drugega osebja se ne potrebuje, ker bi popravila izvajali krajevni obrtniki.
Stroški osebja:
a) kondukter za celo leto po 3.60 Krone:......................1314 Kron
b) kondukter za 6 mesecev po 4 krone...........................720 kron
c) postrešček celo leto po 1 krono.................................360 kron
d) postrešček za 6 mesecev po 1 krono............................180 kron
Za postreščke lahko uporabimo otroke stare okoli 15 let.

D) Vzdrževanje
Stroške vzdrževanja se lahko obračunajo pavšalno: 2 1/2% od fiksnih materialnih stroškov za tire in in cesto, 3% za vozila in 2% za remizo, kar znašo po zaokrožitvi 4500 Kron

E) Davki
Za prvih 15 let se ne plačujejo davki.

F) Zavarovanje za škodo in požar: 250 kron

G) Administracija
Občinski urad bi vodil vso administracijo, tako da bi ostali samo stroški za pisarno. Zaposlili bi samo eno osebo. Strošek bi znašal 1360 kron.

H) Obresti in amortizacija kapitala
Minitrstvo daje koncesijo na 60 let.
Doba amortizacije naj bi bila 45 let.
Obresti se določijo na 4 1/2 % , amortizacijska doba pa 45 let.
Skupne obresti tako znašajo 5,22%, kar znaša letni strošek kapitala (180.00 kron) 9.396 kron.

pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Piranski tramvaj

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

Pozdravljeni,

poglejmo torej celotne stroške obratovanja (III. poglavje): 23.100 kron

Slika

1) goriva
2) olje, cunje itd.
3) osebje
4) vzdrževanje
5) davki
6) zavarovanje
7) administracija
8 ) obresti in amortizacija

pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Odgovori