O:76700
Pozdravljeni,
Sedaj imamo možnost, da ugotovimo, kako se je v slovenski literaturi uvajalo napačno začetno stanje voz tramvajske proge Piran-Portorož (dejansko Piran-Sv. Lucija).
Prvi zapis imamo v knjigi Giulio Roselli: La ferrovia Trieste-Buie-Parenzo e i problemi ferroviari dell'Istria e di Trieste, Trieste 1972:
Prevod:
Vozni par so sestavljala v začetku naslednja vozila, izdelana v tovarni Weitzer v Gradcu, Avstrija, električna oprema motornih voz pa je bila izdelana v tovarni Siemens-Schuckert na Dunaju:
4 motorna vozila z zaprto platformo
1 zaprta prikolica
1 odprta prikolica
1 montažni voz
Naslednji zapis je v članku Tadej Brate: Gradnja trolejbusa in tramvaja v Piranu, Kronika : časopis za slovensko krajevno zgodovino. ISSN 0023-4923. - Letn. 30, zv. 1 (1982), str. 42-45
Link:
http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J7LZAV91
Vsi podatki so enaki kot pri Roselliju, ki ga T. Brate tudi navaja kot vir v članku.
Edino, kar je T.Brate spremenil, je število pogonskih voz na pet, torej
povečanje za en pogonski voz in omemba »nekaterih virov« (niso navedeni, torej jih ne moremo kontrolirati), ki poročajo o večih vozilih. Takšne omembe so v člankih brezpredmetne in bi jih avtor moral opuščati, ker vnašajo zmedo. Že povečanje števila pogonskih voz vnaša zmedo, ker povečanja ne navede posebej, niti ne navede, da je avtor, od katerega prevzema podatke (Giulio Roselli) navaja le štiri pogonske vozove.
Sicer avtor T.Brate navaja v literaturi svojega članka še pod točko 3:
Poročilo o gradnji tramvajske proge Piran-Lucija firme Siemens-Schuckert, Dunaj 1912 — ponatis 1970.
Danes vemo, kako izgleda to
poročilo in da v njem res piše, da je bilo v začetku obratovanja v Piranu 5 pogonskih voz.
Torej je
avtor T. Brate dal večjo verodostojnost poročilu podjetja Siemens-Schuckert kot pa Giuliju Roselliju, od katerega je prevzel vse ostale podatke. Mislim, da bi moral avtor članka T.Brate na to razliko opozoriti bralce oz. napisati, da je podatek o petih pogonskih vozilih prevzel iz poročila Siemens-Schuckert.
Izkazalo pa se je, da je imel Giulio Roselli oz. nekdo od sodelavcev, ki mu je posredoval podatke,
vpogled v kolavdacijski zapisnik, zato so pravilni tudi ostali podatki, ki jih je zapisal v knjigi !
Pa si poglejmo še nadaljevanje v Rosellijevi knjigi:
Poglejmo si še podatke o vozilih iz članka T.Brate: »Gradnja trolejbusa in tramvaja v Piranu«:
Vidimo, da so vsi podatki povzeti po Roselliju. T. Brate pa je izpustil najpomembnejši zadnji Rosellijev stavek, v katerem govori, da je
kolavdacijska komisija v mesecu juliju dovolila obratovanje piranskega tramvaja z dne 20. julija 1912. Datum pričetka obratovanja piranskega tramvaja je sicer T. Brate napisal v tekstu na drugem mestu,
spregledal pa je, da je Roselli točno poznal vsebino kolavdacijskega zapisnika s podatki vseh vozil vred.
Število voz iz kolavdacijskega zapisnika:
Anzahl der Personenmotorwagen: 4 (Nr. 1-4)
Anzahl der Personenanhängergwagen: 2 (Nr.11 und 12)
Anzahl der Montagewagen: 1
Torej:
- 4 pogonski vozovi (št. 1-4)
- 2 prikolici (št. 11 in 12)
- 1 montažni voz
Zato je lahko
Roselli napisal pravo število pogonskih voz v začetku obratovanja piranskega tramvaja, T. Brate pač ne.
Poglejmo še, kako je T.Brate spreminjal tekst v zvezi s piranskimi tramvaji v novejših knjigah.
V knjigi »Ljubljanski tramvaj«, Ljubljana 1990 zasledimo identičen zapis, kot v članku »Gradnja trolejbusa in tramvaja v Piranu«:
Vidimo, da so vsi podatki enaki, manjka samo stavek, da »nekateri viri« poročajo o večih pogonskih vozilih (osmih).
T.Brate je pravilno citiral literaturo v zvezi s piranskim tramvajem tudi v knjigi »Ljubljanski tramvaj«:
14. G. Roselli: La Ferrovia Trieste-Buie_Parenzo, Trst 1972
22. Ponatisi poročil gradnje električnih železniških prog firme Siemens & Schuckert – originali iz pribl. Leta 1927, Dunaj (Piranski in osiješki tramvaj)
V knjigi »Parenzana, železnica za vse čase«, Ljubljana 2007 pa izvemo o
sodelovanju med obema avtorjema, G. Rosellijem in T. Bratetom.
Poglejmo. Kaj je zapisal t. Brate o tem sodelovanju:
»Sam sem več kot 40 let raziskoval in zbiral podatke o zgodovini poreške lokalke, obenem pa tudi dolga leta sodeloval z Rosellijem in mu posredoval mnoge informacije, fotografski material, lastna odkritja podatkov in vozil ter dokumente o Parenzani, ki so mi bili dostopni. S tem sem pripomogel k temu, da so bila Rosellijeva dela čim boljša in informativno izčrpnejša, čeprav vseh informacij Roselli ni objavil v svojih delih.
Ta nova knjiga o Parenzani, ki jo držite v rokah, torej ni neki prežvečen prepis Rosellijevih knjig oz. besedil, ampak avtorsko delo, ki je nastalo vzporedno z Rosellijevimi raziskavami, in je pravzaprav pogled na zgodovino te železnice z nekega novega stališča. To pa predvem zaradi lastnih raziskav, ki so bile opravljene neodvisno od kogarkoli. Priznati je potrebno, da so prav Rosellijeve knjige nudile določeno oporo mojim raziskavam.«
Malo niže pa piše v knjigi:
»Pri pisanju tega dela gre predvsem za tehniško in prometno zgodovino same železnice.
Obenem pa gre tudi za razbijanje nekaterih nepreverjenih mitov, neresnic in izmišljotin.«
Jaz avtorskega dela T. Brateta o zgodovini »Parenzane« ne morem ocenjevati, glede na to, da se z njeno zgodovino še nisem dovolj ukvarjal.
Lahko pa ugotovim, da je ravno na primeru
Piranskega tramvaja T. Brate vnesel napačno število pogonskih voz v začetku obratovanja leta 1912.
Ni verjel Roselliju, ki je imel pri rokah podatke iz kolavdacijskega zapisnika in je raje verjel komercialnem zapisu podjetja Siemens-Schukert.
Se pravi, da je napisan
ta del članka na osnovi tega, komu T. Brate kot avtor in raziskovalec bolj verjame. Ni pa se potrudil, da bi preveril niti enega, niti drugega podatka. Zato se je napaka vlekla skozi desetletja.
V bistvu sem hotel zapisati,
kako hitro pride do napake in na kakšen način. Saj je pravzaprav vseeno, ali so bili štirje ali pet pogonskih voz v začetku. Na koncu jih je bilo itak pet.
Ne,
problem je v tem, da se vnašajo napačni podatki v članke, magisterije in doktorate, brez kontrole v originalnih arhivskih virih. Ki so ohranjeni in je potrebno samo prestopiti prag/stopnico v arhivu, da se potem lahko zapiše resnično stanje.
Malo OT:
Še ena splošna ugotovitev v zvezi z arhivskimi raziskavami.
Moj kolega iz Kalifornije ima navado reči,
zakaj ni v raziskavah pravilnih podatkov:
A lack of thorough research...
brought about by: Laziness.
~ Mike
Je pa ena olajševalna okoliščina, predvsem za študente. Profesorji jih niso naučili, kako kaj najti v arhivu. Niti logike, niti kombinatorike.
Morda pa tega ne obvladajo niti profesorji ?
Vsaka čast izjemam.
pozdrav
Darko