Piranski tramvaj

Vse o zanimivi zgodovini železne ceste skozi čas.
Odgovori
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Piranski tramvaj

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

Pozdravljeni,

mi bomo o napajanju trolejbusa in tramvaja vsekakor še kaj zapisati.

Nikakor pa mi ne gre v glavo, kako imamo lahko tako neumno napisano zgodovino elektroenergetike in kako naivni so dijaki in študentje in vsi ostali, da mislijo, da je to dobro napisano in da lahko prepisujejejo in bodo izpadli "pametni" in veliki poznavalci.

Dejansko so to Slika
Nekdo si je letnice izmišljal po ne vem čigavih željah :roll: :roll:

železocestnik napisal/-a:Pozdravljeni,

poglejmo si, kaj naši, slovenski elektroenergetiki pišejo o svoji zgodovini in zgodovini razvoja elektrifikacije.

Osnovna literatura je: Razvoj elektrifikacije Slovenije v večih knjigah, nas zanima do leta 1945, ki jo je izdalo Elektrogospodarstvo Slovenije, prvič leta 1976.

Na primeru Pirana bomo videli, da bodo morali elektroenergetiki začeti pisati zgodovino na novo #-o


Za vzorec najprej poglejmo, kako se "kopipejsta" ta zgodovina do današnjih dni.

Na spletu je n.pr. članek o RAZVOJ ELEKTRIFIKACIJE V zadnjih dvestotih letih...

V članku je povzetek nekega podatka iz zgoraj omenjene knjige, ki je napačen :!:
link: http://www.powerlab.um.si/novo2012/Download/Razvoj.pdf

citat:

"Kot zanimivost še navedimo, da je bila prvič na Slovenskem uporabljena električna
energija za električno vleko (tramvaja) v Piranu (1895) celih 6 let prej kot v Ljubljani
(1901). V Kočevju (1896) pa se je tedanja občina kot prva na Slovenskem odločila za
preskrbo mesta z elektriko za javne potrebe."


Poglejmo, če v zgoraj omenjeni knjigi to res piše :roll:

Slika

Ja res je, "kopipejst" je pravilen =D>


Nadaljujemo pregled omemb razvoja elektrifikacije v Piranu v zgoraj omenjeni knjigi.

Pravljica se nadaljuje...

Slika


pozdrav
Darko

Napake:

Leta 1872 ni bilo konjskega tramvaja med Piranom, Portorožom in Sv.Lucijo. Pravzaprav ga nikoli ni niti bilo.
Kot pa smo videli, so imeli le kratek čas leta 1904 to idejo "na tapeti", pa so hitro opustili to zamisel.

Izgleda, da je tisti, ki je pisal ta prispevek za knjigo mislil, da je prvi tramvaj v Piranu začel obratovati leta 1895, da pa so ga leta 1912 le preuredili.

Poglejmo, kaj so v uvodu knjige Razvoj elektrifikacije Slovenije napisali uredniki o piscih člankov v knjigo:

Slika


Slika


Slika


Če to vse skupaj preberemo, vidimo, da so imeli takrat (leta 1976) ogromne težave s pisci in zbiranjem podatkov. Se strinjam in razumem.

Ne razumem pa, da v 40 letih niso pripravili nobenega popravka.
Takrat so se zgovarjali da arhivi niso dostopni in urejeni.
Danes se na to ne morejo več izgovarjati.

Problem je v tem, da je to zgodovino izdalo Elektrogospodarstvo Slovenije in da večina ljudi misli, da je to izredno strokovno delo in pač slepo verjamejo vsem podatkom, ki bi jih naj skupaj spravili strokovnjaki.

Bo potrebno narediti popravni izpit :idea: :wink: :lol:

Je pa jasno, da ni nič bolje tudi na drugih področjih tehnične zgodovine. Tudi na področju zgodovine železnic.

Tudi tukaj imamo dovolj pravljic za lahko noč :wink:

Mnogokrat bi bilo bolj pošteno, da bi pisci napisali: za to in to nimamo točnih podatkov, ne pa da si izmišljajo letnice in druge številke.

pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Piranski tramvaj

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

O:18850

Pozdravljeni,

če smo pošteni, moramo napisati, da imamo zelo malo podatkov o "elektrarni", ki je omogočala vožnjo trolejbusa in pozneje tramvaja.

Zaenkrat imamo na razpolago le podjetje, v okviru katerega je bila leta 1912 tudi elektrarna in trolejbus:

Slika



29.2.1912 so namreč izdali občini Piran račun za dobavljeno elektriko.


Sedaj pa lahko napišemo podatke o elektrarni, ki se najdejo v literaturi...

Egbert Peinhopf v knjigi Eisenbahnen in Istrien poroča, da sta leta 1909 za pogon trolejbusa skrbeli dve Lanz lokomobili, ki sta poganjali dinamo 500 V enosmerne napetosti z jermenskim pogonom. Elektromotor trolejbusa je imel 15 KM.
Električna centrala je bila na km: 1.913

V časopisu Elektrotechnische Zeitschrift 1910, št. 6 je navedeno, da sta bile lokomobili moči vsaka po 150 KM in da je bila ena stalno v rezervi in da je bil prigrajen tudi izravnalni akumulator.
Po garancijah podjetja Schiemann, ki je dobavila trolejbus, je bila poraba trolejbusa na letnem povprečju 1/3 kWh na kilometer.
V določenih urah je bil možen pogon trolejbusa samo s pomočjo akumulatorja.
Električno opremo za elektrarno je dobavilo podjetje "Pichler" iz Weiza, pozneje ELIN.

To podjetje je Slovencem poznano predvsem po tem, da je bil v njem od 19.11.1907 do 1.1.1912 zaposlen Milan Vidmar, starejši, ki pa tam ni samo projektiral naprave ampak je igral tudi šah v bližnjem Gradcu in po raznih tekmovanjih po Evropi.


Leta 1912 se je ob uvedbi tramvaja dogradila tudi elektrarna. Opremo je dobavilo podjetje Siemens-Schuckert.
V knjigi Eisenbahnen in Istrien je podatek, da sta bili v elektrarni vgrajeni dve novi lokomobili, vsaka po 100 KM z dinamom 500 V enosmerne napetosti in moči 60 kW. Kasneje sta bili lokomobili zamenjani z diesel motorjema.

To je zaenkrat vse, kar imamo na razpolago. Malo, ni kaj reči :cry:

pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Piranski tramvaj

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

Pozdravljeni,

v članku o Piranskem tramvaju piše o njegovi ukinitvi:

Šele po drugi svetovni vojni so ga oblasti tedanjega Svobodnega tržaškega ozemlja sklenile odpraviti, ker naj ne bi bil več konkurenčen avtobusnemu prometu. Zadnji tramvaj je tako po progi zapeljal 31. avgusta 1953.

Preveril sem v Uradnem vestniku Okrajnega ljudskega odbora Koper...

Slika

Slika

Ja, res je, podjetje "Cestna železnica Piran" je šla v maloro... :pope


"Rodilo" pa se je Avtobusno podjetje Piran.

Igor je že prikazal zamenjavo za tramvaj na strani 2:

Slika

pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Piranski tramvaj

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

Pozdravljeni,

končno smo se prebilo do postajališč tramvaja v času 1950 do 1953.

Giulio Ruzzier je v La voce del popolo napisal spomine na tramvaj, ko se je ta leta vozil v šolo iz Portoroža v Piran in nazaj.

"Partendo da Piazza Tartini la prima fermata era al Borgo (Piazza S.Rocco), Sottomogoron (o Sanità), Bagni Riviera, Rimessa del tram, Case gialle, Fabbrica Salvetti, S.Bernardino, Squero, Officina gas, Casa Rossa, Sisa (Riedl), Scambio (Fisine), Magazeni, Direzione saline, Villa Maria, Hotel Central, Portorose piazza, Acqua Madre (Campi Tennis), Villa S.Marco, S.Lorenzo, Saline, Marasca (S.Lucia), Casa del Popolo ed infine il capolinea della Stazione.

link: http://www.editfiume.info/archivio/lavo ... ovenia.htm

Se pravi, da smo z remizo (Rimessa del tram) kar dobro zadeli, saj je bila res med piranskim kopališčem in med "Rumenimi bloki/hišami".


Case gialle je Giulio Ruzzier kot smo videli že obarval tako, kot jih je videl:

Slika


pozdrav
Darko
Zadnjič spremenil železocestnik, dne 27.02.2018, 23:41, skupaj popravljeno 9 krat.
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Piranski tramvaj

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

O:18950

Pozdravljeni,

pa poglejmo, katera postajališča bi lahko "pogruntali" z načrta april 1903:

Do postajališča tovarna stekla "Salvetti" smo že prišli...

Slika


Nadaljujemo proti rtu Bernardin...

Slika


Potrebna je povečava, da vidimo, da je bilo potrebno takoj za tovarno stekla (Glasfabrik) prestaviti cesto in narediti zaščito brežine...

Slika

...in da bolje vidimo naslednje postajališče S. Bernardino


Okoli postajališča Bernardino ni nič posebnega.

Na rtu Bernardin je pod:
- hišno število 19 na km: 1.340 v lasti države sladišče soli

- hišna številka 20: družinska hiša Furegoni

- hišna številka 21: družinska hiša Grison in kovačija (fucina)

Na drugi strani ceste, na terasi v km: 1.415, pa je neobljudena čuvajnica, v lasti države

Opozoriti moramo, da je zgoraj napisana kilometraža iz načrta april 1903, ker novejših načrtov še nimamo na voljo, razen tega:

Slika

Se bo pa dalo ugotoviti razliko med obema začetkoma proge (razlika Tarinijev trg in začetek pristanišča) :idea:


pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Piranski tramvaj

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

O:19100

Nadaljujemo od Bernardina proti Portorožu...prebili se bomo do skladišč soli (del skladišča je že na načrtu).

Slika

Glede na to, da nam je Giulio Ruzzier navedel kar nekaj postajališč na odseku S. Bernardino in Magazeni:

Squero ("škver"), Officina gas (plinarna), Casa Rossa (rdeča hiša), SISA (Riedl), Scambio (Fisine)

...bomo imeli kar velike probleme, poiskati ta postajališča iz zadnjih let obratovanja tramvaja.

Leta 1903 ni bilo predvideno nobeno od teh postajališč. Poiskati bomo morali novejše načrte, če bomo hoteli pogruntati, kje so bila ta postajališča.

Ali pa vprašati Giulia Ruzzier-ja :idea:

Za vsak slučaj pa dodajam za začetek povečavo tega dela proge. Morda se bo osnovala MRS* za Primorsko :wink: :lol:

Slika


MRS* = Mobilna Raziskovalna Skupina


Zaenkta imamo "pokrito" s tem načrtom iz leta 1903 le eno postajališče: Casa Rossa (rdeča hiša)

Hiša št.27 je gostilna/Gasthaus/Osteria v lasti družine Lugnan, je pa na km: 1,620 (načrt 1903).

To pa tudi pomeni, da sta bili ostali postajališči Squero ("škver"), Officina gas (plinarna) "nagneteni" eno za drugim, takoj za postajališčem: S.Bernrdino.

Vsi ostali podatki pa so zatečeno stanje v zemljiški knjigi leta 1903.

Poiskati bo potrebne novejše načrte ladjedelnice in plinarne, da bomo lahko točno zapisali kilometražo teh dveh postajališč.

Zaenkrat je na voljo načrt plinarne na ovitku knjižice ob 100-letnici tramvaja:

Slika

Na voljo imamo fotografijo ladjedelnice (okoli leta 1960), ki je takrat spadala k Splošni plovbi:

Slika

V okviru Splošne plovbe je kot poseben remontno ladjedelniški obrat, od 1. junija 1956 do 1. januarja 1961 poslovala tudi ladjedelnica, ki se je nahajala na zemljišču sedanjega hotelskega kompleksa Bernardin.

Še malo zgodovine (ne škodi):Istarska enciklopedija

Ladjedelnica Piran, ind. poduzeće osnovano 22.X.1954. u Piranu. Brodogradilište se u Piranu spominje već u gradskom statutu 1322., a u doba Mletačke Republike pripadalo je državi. Oko sred. XIX.st. postojala su na području Bernardina kraj Pirana brodogradilišta A. Apollonija, A. Dapretta i L. Bontempa, poslije i grofova Furegoni, u kojima su se gradili drveni ribarski i trgovački brodovi za obalnu plovidbu za mjesne naručitelje. Neposredno nakon II. svj. rata postojala su na Bernardinu tri brodogradilišta. Najveće od njih, San Giusto, sa 79 zaposlenika, kupila je 1948. Jadranska slobodna plovidba i osnovala poduzeće Piranska brodogradilišta d. d., koje je 1951. dobilo i prostore nekadašnjega brodogradilišta Dapretto, te je 1953. preimenovano u Brodogradilište Boris Kidrič d. d. Radi odlaska tal. vlasnika čamaca, brodogradilište je 29.XII. 1954. započelo likvidaciju. Njegovu imovinu i prostore susjednoga brodogradilišta F. Apollonija preuzela je Ladjedelnica Piran, koju je osnovao Okružni narodni odbor Kopar. U njoj su se gradile drvene ribarske brodice i popravljali prvi veliki željezni brodovi Splošne plovbe, kojoj se poduzeće 1956. priključilo. Brodogradilište se osposobilo za gradnju željeznih brodova do 3000t nosivosti te se zbog brzoga napretka (1958. god. imalo je 408 zaposlenika) 1961. osamostalilo, ali već 9.II.1964., kada je imalo 550 zaposlenih, prisilno je likvidirano (→ Ladjedelnica Izola d. o. o.).

LIT.: B. Marinac, Ladjedelništvo, Zbornik Primorske – 50 let, Koper 1997; N. Terčon, Pristaniški promet v slovenski Istri (1850–1918), Koper 2004.

Tale fotografija pa naj bi bila iz leta 1962...

Slika

Wikipedija nam ponuja fotografijo hangarjev za hidroavione podjetja S.I.S.A. (Società Italiana Servizi Aerei), kjer je bilo postajališče SISA (Riedl)

Slika

Poleg tega nas seznanja wikipedija tudi s toponimom Fizine, kjer Ruzzieri navaja postajališče: Scambio (Fisine)

"Ponekod so še vidni ostanki rimskih pristanišč, stavb, tlakov, vodovodov, stanovanjskih stavb, obrtnih delavnic, tako ob obali kot v notranjosti, naj od njih omenimo samo ostanke manjšega pristanišča in ribogojnice v morju pri nekdanjem skladišču soli, na Fizinah.

več: https://sl.wikipedia.org/wiki/Portoro%C5%BE


Kot smo že rekli, je to načrt iz leta 1903 in vrisano zatečeno stanje po zemljiški knjigi, ki ni verjetno ažurirano, je pa vseeno zanimivo.

Zgoraj smo končali s hišo št. 23: "Na drugi strani ceste, na terasi v km: 1.415, pa je neobljudena čuvajnica, v lasti države".

Nadaljujemo:

- št.23: km: 1,505: Fragiacomo Almerico, lesena kopalna hišica

- št.24: km: 1,514: Lazarini iz Trsta, lesena kopalna hišica

- št.25: km: 1,535: družinska hiš Petronio, kovačija

- št.26: km: 1,580, 1,600: družinski hiši Petronio

- št. 27: km: 1,620: na drugi strani ceste (leva stran v smeri Portoroža): Lugnan, gostilna/Gasthaus/Osteria "Casa rosa"

- št.28: km: 1,630: Lugnan lesena kopalna hišica

- št. 29: km: 1,650: družinska hiša Condusio

- št 30: km: 1,895: Sanitetna hiša Morske uprave

- št 31a: km: 1907: na drugi strani ceste: plemeniti Langer, lesena kopalna hiša

- št. 31: km 1,915: plemeniti Langer, lesena kopalna hiša

- št. 32: km: 1920, Tureck, lesena kopalna hišica

- št. 33: km: 1,927: Štolfa, glavni inženir pri Lloyd-u. lesena kopalna hišica

- št. 34: km: 1,940: na drugi strani ceste,Frani, družinska hiša

Naslednja zgradba je skladišče soli. Na načrtu se je vidi le del. Bo potrebno počakati na nadaljevanje načrta, da vidimo hišno številko :wink:


pozdrav

Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Piranski tramvaj

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

O:19250

Pozdravljeni,

ta načrt dodajam samo zaradi tega, če ne bomo imeli nobenega novejšega in bo pač potrebno načrt zlepiti...

Slika


Hišne številke:

- št. 35, km 2,050: državni erar, skladišče soli, zidano

- št.36, km 2,065, na drugi strani ceste: Fragiacomo Al., družinska hiša

- št. 37, km: 2,170, na drugi strani ceste: Dugan, družinska hiša

- št.38, km: 2,235, skladišče soli, zidano

- št.39, km: 2,314: Corsi, Giealdi, skladišče orodja, zidano

- št. 40, km 2,390: državni erar, skladišče soli, kamniti nosilci, stene lesene; te zgradbe danes ni več.

Na tem mestu so leta 1926 zgradili upravno stavbo solin: tam je bilo nazadnje tudi postajališče, ki ga navaja Ruzzieri: Direzione saline

Slika


Smo torej na področju skladišč soli na Montfortu...

Slika

Slika

Še na polovici nismo :roll:

pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Piranski tramvaj

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

Pozdravljeni,

ko smo bili na področju plinarne...

Slika

Slika

...smo pozabili dodati fotografijo in sliko Giulia Ruzzier-ja :roll:


Na voljo je fotografija iz knjižice ob 100-letnici piranskega tramvaja...sicer je tukaj v glavni vlogi piranski trolejbus, kar pomeni, da je bila fotografija posneta v času od 1907 do 1912 :idea:

Slika

Giulio Ruzzier narisal to postajališče s tramvajem v glavni vlogi...sposodili si bomo sliko v KAMRI:

Slika

V KAMRI ima ta slika naslov: Squero, S. Bernardino

Torej je to naš "škver", kjer sta bili po Ruzzier-jevi navedbi postajališči: Squero, Officina gas/"škver", plinarna


Kje točno pa je postajališče Scambio (Fisine)/Fizine, ki jo navaja Ruzzier med postajališčema SISA in Magazeni, ne vemo.

Imamo pa na razpolago KAMRI sliko tega postajališča, ki jo je narisal Giulio Ruzzier:

Slika


Na razstavi ob 100 letnici tramvaja pa je bila tudi ta fotografija, po kateri je Ruzzier narisal zgornjo sliko:

Slika


Sedaj s pomočjo streetwiew lahko najdemo te hiše na začetku skladišč soli (pri bencinski črpalki):

https://www.google.si/maps/@45.5152699, ... 312!8i6656


pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Piranski tramvaj

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

O:19400

Pozdravljeni,

nadaljujemo z načrtom proge od skladišč soli proti Portorožu...

Končali smo z zgradbo:

- št. 40, km 2,390: na drugi strani ceste: državni erar, skladišče soli, kamniti nosilci, stene lesene; te zgradbe danes ni več.

Na tem mestu so leta 1926 zgradili upravno stavbo solin: tam je bilo nazadnje tudi postajališče, ki ga navaja Ruzzieri: Direzione saline

Načrt:

Slika


potrebna je povečava, da se vidijo številke...

Slika


Hišne številke:

- št. 41, km, 2,445: državni erar, skladišče soli, zidano

- št. 42, km: 2,470, družinska hiša Rastelli

- št. 43, km: 2,595, lesena kopalna hišica, Rastelli

- št.44, km: 2,640, lesena kopalna hišica, Grumulato

Na drugi strani ceste sta Vila Elvira in Vila Reinländer. Villo Reinländer so potem začeli poimenovati po eni od treh hčera, Mariji. Torej Villa Maria,
Tukaj navaja Ruzzieri postajališče: Villa Maria, ki je med postajališčema: Direzione saline, Villa Maria, Hotel Central

- št. 45, km 2,739, lesena kopalna hišica, ki si jo delijo na 3 dele baronese Ivanovich-Reinländer

- št. 46, km: 2,804, lesena kopalna hišica, Solister

- št. 47, km: 2,812, lesena kopalna hišica, Koenitze

- št.48, km: 2,817, lesena kopalna hišica, kapetan Stiglich

- št. 49, km: 2,823, lesena kopalna hišica, Fragiacomo

- št. 50, km: 2,841, trafika, Ravalico

- št. 51, km: 2,900, na drugi strani ceste, Avstrijski beli križ ( Societa Austriaca della Croce Bianca/Weisses Kreuz), vojaško zdravilišče ("Militär Kurhaus")

Na km 2.9 je na desni strani ceste (proti morju) park vojaškega zdravilišča.


pozdrav
Darko
Zadnjič spremenil železocestnik, dne 03.03.2018, 0:23, skupaj popravljeno 3 krat.
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Piranski tramvaj

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

O:19550


Nadaljujemo z načrtom:

Slika

povečava:

Slika

Na tem področju je bilo predvideno pred Zdraviliščem Piran ("Stabilimento Balneare Pirano"), št. 52 (km: 3,060), postajališče tramvaja v dolžini 105 metrov.

Zdravilišče je bilo zidana zgradba z leseno verando.

Od osi tramvajske proge je bilo oddaljeno 21 metrov:

Slika



Nadaljujemo po hišnih številkah:

- št 52, km: 3,060, Zdravilišče Piran, Kurhaus, "Stabilimento Balneare Pirano", zidana zgradba z leseno verando (predhodnik hotela "Palace")

- št. 53, km:3,165, družinska hiša Grego; pošta (k.k. Postamt, Ufficio posta)

- št.54, km 3,200, leseno skladišče (aqua madre), Stabilimento Balneare Pirano

- št. 55, km: 3,245, kopalna hišica na pilotih, Dr. Depangher (tega že poznamo iz občinskih zapisnikov)

- št. 56, km: 3,260, lesena kopalna hišica, Dragovina

- št. 57, km: 3,278, lesena kopalna hišica, Comisso

- št. 58, km: 3,315, lesena kopalna hišica, Hess

- št.59, km: 3,325, lesena kopalna hišica, Peterlin

- št. 60, km: 3,340, lesena kopalna hišica, Pasch, pl. Corunione, polkovnik v pokoju

- št.61, km: 3,346, lesena kopalna hišica, Castro

- št. 62, km: 3,355, lesena kopalna hišica, Stingl

- št. 63, km: 3,357, km: 3,363: 2 leseni kopalni hišici, Münze, pl. Münzltal, generalmajor v pokoju

- št. 64, km: 3,374, lesena kopalna hišica, Birgmeyer

- št.65, km: 3,380, lesena kopalna hišica, Birgmeyer

- št. 66, km: 3,388, lesena kopalna hišica,Milasovich

- št. 67. km: 3,413, lesena kopalna hišica, Furian

- št. 68, km: 3,521, lesena kopalna hišica, Mujesan

- št. 69, km: 3,515, gostilna (Gasthaus, Osteria)

- št. 70, km: 3,543, lesena kopalna hišica, Fragiacomo

- št. 71, km: 3,570, lesena kopalna hišica, Giorgio

- št. 72, km: 3,582, Righetti

Kako malo je imel hiš in hotelov vidimo na razglednici, ki je bila poslana leta 1911, fotografirana pa precej prej, zato se kar ujema z našim popisom iz leta 1903.

Slika

Na levi strani fotografije je vojaško zdravilišče ("Militär Kurhaus") Avstrijskega Belega križa, na desni strani pa Zdravilišče, Kurhaus, "Stabilimento Balneare Pirano", predhodnik hotela "Palace"


pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Piranski tramvaj

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

O:19650

Pozdravljeni,

kako si lahko pomagamo zs poznavanjem Piranskega trolejbusa in tramvaja pri datiranju razglednic, lahko vidimo na tem primeru:

Slika
Fotografija je iz knjige Slobodan Simič-Sime: Piran na robovih stoletij, 2000

Veliki poznavalec razglednic je pravilno datiral razglednico, na kateri sta Šavrinki na osličkih, v začetek 20. stoletja.

V ozadju vidimo vojaško zdravilišče ("Militär Kurhaus") Avstrijskega Belega križa.

Na stebrih pa vidimo nosilce za zgornji vod Piranskega trolejbusa, ki je vozil od leta 1909 do 1912.
Če pogledamo z lupo, vidimo dve žici! Pogled v tla za vsak slučaj - tirov ni :!: :wink:

Torej je iz tega časa tudi fotografija. Se pravi, da se da s pomočjo poznavanja zgodovine trolejbusa/tramvaja natančno datirati fotografijo :idea:

Nosilci so na levi strani ceste Piran-Portorož.

Če je bilo po kilometraži iz leta 1903 vojaško zdravilišče ("Militär Kurhaus") Avstrijskega Belega križa na km: 2,900 in Zdravilišče "Stabilimento Balneare Pirano", št. 52 na km: 3,060, se je postajališče Portorož pričelo pri km: 3,000.

Torej smo tukaj na razglednici ravno nekje na začetku postajališča Portorož.

Zanimivo je torej, da so bili stebri zgornjega voda postavljeni na levi strani ceste, na načrtu pa je tramvajska proga vrisana na desni strani ceste.
Ko bomo imeli podatke o razdalji med stebri, bomo lahko točneje določili kilometražo, na kateri sta Šavrinki z osličkoma :wink: :lol: :lol:

Na naslednji razglednici, ki jo je dodal Slobodan Simič-Sime v knjigo, pa je na cesti celo trolejbus. Simič je posebej povdaril, da je trolejbus vozil od 1909 do 1912 in da je to postajališče pred parkom Zdravilišča Kurhotel Portorose, predhodnikom sedanjega hotela "Palace"...

Slika

Stebri zgornjega voda so na levi strani ceste.

Izgleda, da obe fotografiji prikazujeta postajališče pred Zdraviliščem "Stabilimento Balneare Pirano"- prva začetek, druga konec postajališča.


Pa smo spet pri Schiemannovem trolejbusu...

Slika


pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Piranski tramvaj

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

O:19750

Pozdravljeni, nadaljujemo z delom načrta km: 3,6 do km: 4,0.

Smo na območju rta Sv. Lovrenca (pod sedanjim hotelom Metropol).

Na celotni razdalji imamo samo eno hišna številko:

- št. 73, km: 3,875: lesena kopalna hišica, delijo si jo člani družine Righetti na petine

Slika

Na tem delu je Giulio Ruzzier naslikal tramvaj, ki prihaja iz Portoroža proti Sv. Luciji...

Slika
KAMRA: https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/i ... ierja.html


Fotografija, po kateri je naslikal zgornjo sliko, je tale...

Slika

Malo slikarske svobode si je privoščil in narisal še eno s sprehajalcema...da je malo bolj zanimivo!

Slika

Fotografija in slika sta iz knjižice, ki je izšla ob 100-letnici tramvaja v Piranu.


pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Piranski tramvaj

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

Pozdravljeni,

smo že v Luciji, načrt je od km: 4,0 do km: 4,6 ...

Slika

Ker nas bo zanimal most preko potoka Fazan/Fasan, si poglejmo povečavo:

Slika


Prišli smo ob rob solin, tako da imamo prvo in drugo hišno številko na drugi, levi strani ceste:

- št. 74, km: 4,275, družinska hiša Righetti

- št. 4,405, družinska hiša Fragiacomo

Št. 76, km: 4,445 je na desni strani ceste, med cesto in potokom Fazan/Fasan: družinska hiša Vatta

Pred mostom preko potoka Fazan/Fasan pa imamo hišne številke zopet na drugi, levi strani ceste oz. potoka Fazan/Fasan:

- št. 77, km: 4,480, družinska hiša, Dequal

- št. 78, km: 4,500, gostilna/Gasthaus/Osteria, Princich

- št.79, km: 4,508, Fragiacomo, kasarna finančne straže

- št. 80, km: 4,525, družinska hiša, Petterlin

- št. 81, km: 4,543, kapela "S. Lucia", solni konzorcij Piran

Na desni strani ceste (proti solinam) pa sledi:

- št. 82, km: 4,600, državni erar, hiša finančne straže

pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Piranski tramvaj

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

O:19900

Pozdravljeni,

smo na področju Lucije, ki jo profesionalno obvladuje s poznavanjem in zbiranjem razglednic in podatkov o dogodkih fazan: od leta 2009 do 2014 obstaja blog z objavljenimi fotografije razglednic.
link: http://lucija-fazan.blogspot.si/2009/04/

Mi si bomo pogledali dve sliki Giulia Ruzzier-ja iz Lucije...

Slika

Izgleda, da je bilo tukaj postajališče, ki ga navaja Giulio Ruzzier: Marasca (S.Lucia)

Poglejmo še, kaj je zapisal fazan pri spodnji razglednici: http://lucija-fazan.blogspot.si/2009/04 ... _7565.html

Slika

V knjižici 100 let Piranskega tramvaja je tale, malo mlajša fotografija:

Slika


Nas pa fazan z razglednico in poznavanjem zgodovine tramvaja preseneti: stari kamniti most je bilo potrebno ojačati

Kasneje bomo izvedeli, da s kovinsko konstrukcijo.

Slika

Poglejmo si detajle...

Slika

Lepo so vidne tudi betonske ojačitve kamnitega mostu...

Slika




Giulio Ruzzier pa ima iz Lucije še eno sliko, takoj ko tramvaj prečka most preko potoka Fazan:

Slika

Tukaj navaja Ruzzier postajališče: Casa del Popolo


Na razpolago tega predela imamo fotografijo na wikipediji...

Slika




Približujemo se železniški progi Trst-Poreč....

Slika


Čaka nas samo še 15 promilni vzpon do železniške postaje Sv. Lucija...
S tramvajem se moramo povzpeti za okoli...1,5 metra (z besedo: meter in pol) :lol:


pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Piranski tramvaj

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

O:20000

Pozdravljeni,

dokopali smo se do konca tramvajske proge Piran-Portorož-Sv. Lucija, po načrtu iz leta 1903.
Spomniti se moramo, da se prične po tem načrtu proga v Piranu na začetku pristanišča in ne na Tartinijevem trgu, zato kilometraža ne bo enaka tisti iz leta 1912. Zaenkrat tega načrta iz leta 1912 še nimamo na voljo.

Zadnji del načrta nas pripelje do železniške postaje Sv.Lucija...

Slika

Povečava, da nam ne uide kakšen detajl...

Slika

Vidi se, da je projekt predvideval dovoz tramvaja na samo postajo. Tirna širina proge Trst-Poreč je bila enaka kot tirna širina "našega" tramvaja: 760 mm.

Narejeno je bilo drugače, tramvaj je bil speljan po dovozni cesti do postaje.



Kako je izgledal dovoz tramvaja do železniške postaje ?

Slika


Tudi to razglednico je narisal Giulio Ruzzier...

Slika


Še več, narisal je celo dve na postaji Sv. Lucija...

Slika


Na voljo imamo fotografijo opuščene postaje, ki je bila spremenjena v stanovanje...

Slika

Fotografija je iz knjige Giulio Roselli: La ferrovia Trieste-Buie-Parenzo,1972

Fotografijaje res iz let okoli 1970, vsaj glede TV anten na strehi (Nanos je šele leta 1970 začel oddajati na UHF, sicer je UHF antena obrnjena proti Italiji. Lahko mu jih je obrnila burja :-k
S temi antenami si v Primorju ne da pomagati :wink: :lol:
Sigurno pa je fotografija posneta pred letom 1972 :!: :idea:


Leta 1995 pa je vanjo zagrizel bager... :pope

Slika


In kaj je sedaj na tem mestu ?

Odgovor nam poda fazan v svojem blogu:

pod fotografijo razglednice železniške postaje...

Slika

je dodal sedanje stanje...

Slika

link do bloga: http://lucija-fazan.blogspot.si/2009/04 ... _7617.html


pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Odgovori