O:33600
Pozdravljeni,
zaenkrat se ne da najti več fotografij Piranskega trolejbusa.
Je pa nekaj popolnoma jasno. Glede na to, da smo našli fotografije Piranskega trolejbusa: FILOVIA PIRANO PORTOROSE v mestu Wurzen na Saškem, je sedaj 100% jasno, da je dobavila vozila v Piran družba Max Schieman & Co.
Poglejmo si nadaljevanje tega, kako so se napačni podatki o tipu vozil Piranskega trolejbusa širili po slovenski literaturi...
citat iz članka T.Brate:
Gradnja trolejbusa in tramvaja v Piranu, Kronika 1982:
"Že pred prelomom stoletja je nemška družba Siemens v Nemčiji z uspehom preizkušala novo vrsto vozila, ki so ga imenovali "breztirnični tramvaj" (Gleislose elektrisch betriebene Bahnanlage). Tako so prvotno imenovali trolejbus. Prednost novega vozila je bila v tem, da ni bilo treba polagati tirnice po mestnih ulicah, pa tudi vozila so bila lažja in s tem cenejša.
Za gradnjo prve trolejbusne proge so se v avstro-ogrski monarhiji odločili v kraju Gmünd. Dne 16. julija 1907 so odprli 3 km dolgo trolejbusno progo za javni promet.
Novica o izgradnji trolejbusne proge je prišla do občinskih mož v Piranu, ki so se takoj odločili, da si zgrade podobno napravo. Dovoljenja za gradnjo tirne povezave Pirana z Lucijo ni bilo od nikoder, za gradnjo trolejbusne proge pa takega dovoljenja niso potrebovali."
Tudi Roselli je v knjigi, izdani leta 1972 pisal, da je mesto Gmünd zgradilo trolejbusno progo v Avstriji (ne prvo v Avstro-ogrski), vendar je zraven zapisal, da je bilo do takrat že v Nemčiji izdelanih 8 prog.
Napisal je, da so si tudi Pirančani zaželeli trolejbus.
Ni pa Roselli zapisal, da so se občinski možje takoj odločili, da si zgrade podobno napravo kot Brate.
Človek bi pričakoval, da obstajajo zapisniki občinskih sej in je na podlagi teh zapisnikov Brate lahko zapisal takšno trditev. Na žalost Brate ni pregledoval Piranskega arhiva niti katerikoli drugega, zaključek je naredil na osnovi predvidevanj.
V resnici pa je vse potekalo popolnoma drugače.
Do sedaj smo videli, da je bil znesek za zgraditev tramvaja z lokomotivsko vleko predrag zaradi večih razlogov. Razširiti bi morali cesto, zavarovati brežino pred padanjem kamenja itd.
Zgoraj smo videli zadnje dokumente iz leta 1904, da so Pirančani opustili misel na tramvaj z lokomotivsko vleko in začeli z akcijo za konjski tramvaj, predvsem zaradi manjših stroškov.
Vendar Ministrstvo za železnice ni več podpiralo nazadnjaških idej. Predlagali so Pirančanom ali pogon z benzinskim motorjem ali elektropogon.
Tudi benzinski motor je bil predrag (ideja leta 1905), leta 1906 so prešli na idejo s Komarekovim pogonskim vozilom, vendar se je zopet izkazalo, da je cesta preozka in še kaj je bilo narobe in bi bile potrebne investicije.
Na strani 7 smo že ugotovili:
Pirančani od trenutka, ko so ugotovili na
političnem obhodu februarja 1907 (tramvaj s parno vleko-Komarek), da ne izpolnjujejo tehničnih pogojev za parni tramvaj, niti nimajo finančno pokritega projekta, niso več pisarili na Ministrstvo za železnice na Dunaj.
Torej dokler niso poslali te prošnje, ki jo imamo v osnutku in računamo, da je bila poslana recimo septembra 1911, ni bilo nobene korespondence med občino Piran in Ministrastvom za železnice cele 4 leta in pol.
Torej niso vloge "deževale" na Dunaj niti se ni čakalo na "odklonilne" odgovore za izdajo dovoljenj. Vsaj v tem obdobju, za katerega sedaj imamo dokument.
V tem času, ko so ugotovili, da ni tehničnih možnosti za parni tramvaj in da bi bilo potrebno investirati v širitev ceste, so se začeli pogovarjati z Združenimi plinarnami Agsburg, da prevzamejo kot koncesionar gradnjo tramvaja/trolejbusa in gradnjo elektrarne.
Združene plinarne Augsburg so se odločile za trolejbus, ker je bil cenejša investicija. Mislim, da pri odločitvi Piranski občinski možje niso imeli nobenega vpliva, župan je bil itak pravnik, pa tudi drugi občinski možje se kaj dosti niso spoznali na tehniko.
Njim je bilo najvažneje to, da po dolgih letih dobijo neko prevozno sredstvo in da jih nič ne stane.
Toliko o odločanju o tem tramvaj ali trolejbus.
Spomnimo se, da bi bili Pirančani leta 1904 zadovoljni s ...konjskim tramvajem, če bi le država financirala izgradnjo.
Tudi v zapisnikih občinskega sveta ni nikoli videti, da bilo kaj dosti govora o tehničnih rešitvah, vedno je bil na tapeti denar.
Vrnimo se na Bratetov članek, ko piše o tipu trolejbusa.
Vidi se, da je popolnoma prepisal podatke iz knjige Roselli 1972 o Lohner-Porsche trolejbusu in celo dodal enako/isto fotografijo Lohner-Porsche trolejbusa s pogonom z elektromotorjema v pestu prvih koles.
Zraven fotografije je Brate pripisal:
Trolejbus s proge Piran-Portorož-Sv. Lucija (tovarniški posnetek proizvajalca).
Ugotovili smo že, da je ta podatek napačen, da niso vozili po progi Piran-Sv. Lucija trolejbusi z elektromotorji v pestu kolesa (sistem Lohner-Porsche) in da ta slika pač ne predstavlja Piranskega trolejbusa.
Kaj se lahko naučimo iz teh napačnih zapisov Rosellija in potem Brateta ?
Predno začneš o čem pisati, se je potrebno pozanimati za vso dosegljivo literaturo. Če je ni, je potrebno pobrskati po prospektih proizvajalcev, pa tudi v arhivih. Sicer je bolje
ne zapisati kakšno stvar in vsekakor je bolje, da se zapiše, da zaenkrat še ni podatkov na razpolago.
Vsekakor je to bolje, kot pa napačni zapis, ki se potem vleče in vleče po literaturi.
Če samo pogledamo, kako dolgo je to napako vlekel Brate po svojih člankih in knjigah in kolikokrat je bila "kopipejstana" v diplomske naloge, magisterije in doktorate... tako da je že postala splošno veljavna.
Ko je bila leta 2009 izdana spominska znamka ob 100 letnici trolejbusa...
...je bil "prilepljen" zraven zapis, ki ga je spisal mag. Tadej Brate:
citat:
"Tako je leta 1907 v Gmündu začel voziti prvi trolejbus
v državi, za kar so izvedeli tudi v Piranu.
Mestni očetje, jezni na dunajske birokrate,
so se takoj odločili. V Nemčiji so naročili izgradnjo »breztirne električne železnice« po
sistemu Stoll in že 24. oktobra 1909 je med Piranom in Lucijo stekel promet po novi železnici brez tirnic. Pirančani so tako
izigrali predpis prometnega ministrstva in novo napravo postavili na lastno pest.
Z rdečo barvo sem označil, kaj je še vedno narobe:
- "v državi": takrat je bila država: Avstro-ogrska: ugotovili smo že, da so bili trolejbusi v Ogrskem delu države pred tistim v Gmündnu
- Popravljena je država dobave trolejbusov (sedaj je pravilno Nemčija in ne več Avstro-ogrska), popravljeno je, da ni so trolejbusi izdelani po sistemu Lohner-Porsche, je pa
uvedena nova napaka, ko piše, da so izdelani
po sistemu Stoll.
Izdelani so bili po sistemu Schiemann, kar je danes splošno sprejeto v svetovni literaturi o zgodovini trolejbusov.
- o izigravanju predpisov ministrstev in gradnji na lastno pest nima več smisla pisati, ker je brezpredmetno in tendenciozno. Do sedaj smo že večkrat ugotovili, da to pisanje ne ustreza dejanskemu stanju.
Se pravi, da tudi po 36 letih od uvedbe napake v slovensko zgodovinoslovje o trolejbusih (Kronika 1982) nismo odpravili napake oz. sproducirala se je celo nova
link do članka Trolejbus v Piranu, Bilten Pošte Slovenije, št.77/2009. avtor: mag. Tadej Brate:
https://www.posta.si/zasebno-site/filat ... us%20Piran
pozdrav
Darko