Karavanški predor
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Karavanški predor
Še malo tehnike iz Röll-ove enciklopedije...
http://www.zeno.org/Roell-1912/A/Karawankentunnel
http://images.zeno.org/Roell-1912/I/big/Ro060278.jpg
http://www.zeno.org/Roell-1912/A/Karawankentunnel
http://images.zeno.org/Roell-1912/I/big/Ro060278.jpg
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Re: Karavanški predor
Tako se dela!363 napisal/-a:Še nekaj malega od mene, da ne bo kdo rekel, da član foruma, ki je najbližji portalu ni nič na to temo napisal.
Lp
Hvala za zelo konkreten dopolnilni dodatek. In sveda, tudi ŽC-ju.
LP, Dolfe
Pa zakwa glih jst?!!
Pa zakwa glih jst?!!
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Karavanški predor
Da nabijemo Dolfetu nekaj ogledov
(Vse to je poplačilo za tiste oglede, ko je moral iskati moje poste po čveku in jim iskati mesta po drugih temah )
Vrnimo se k virom...
Tako nam ni treba prepisovati vprašljive podatke
Vitez ing. Max Klodič plemeniti Sabladoski in ing. Rudolf Franz sta v Allgemeine Bauzeitung, letnik 1912, objavila "poročilo" o gradnji Karavanškega železniškega predora.
Avstrijska narodna biblioteka na Dunaju (Österreichische Nationalbibliothek Wien) nam je "šla na roke" in digitalizirala ta članek (se zahvaljujemo direktorju ÖNB za daljnovidno politiko...)
Torej: Gradnja Karavanškega predora (Der Bau des Karawankentunnels. Von Ing. Max Ritter Klodič von Sabladoski (Nordseite) und Ing. Rudolf Franz (Südseite)
http://content.onb.ac.at/cgi-content/mo ... 0702&ref=1
Poglejte si samo strani 1 do 25
Načrti in plani so posebej...
http://content.onb.ac.at/cgi-content/mo ... 0716&ref=1
Nekaj je o karavanškem in bohinjskem predoru pisal v Allgemeine Bauzeitung tudi prof. August Steinermayr leta 1906, ko je predstavil gradnjo druge železniške povezave s Trstom (Der Bau der zweiten Eisenbahnverbindung mit Triest)
http://content.onb.ac.at/cgi-content/mo ... 0372&ref=1
vrtalni stroji...
http://content.onb.ac.at/cgi-content/mo ... 0438&ref=1
vzdolžni profili...
http://content.onb.ac.at/cgi-content/mo ... 0440&ref=1
Sicer je malo OT, vendar za tiste, ki ne vedo, kako prideš do naslova plemeniti (to seveda ne velja za Plemenitega, ki ga itak vsi poznate...)
Max Klodič je v Ljubljani leta 1937 napisal kroniko družine Klodič (v nemščini), v kateri je predvsem
Se zahvaljujemo Matjažu Hmeljaku, računalničarju na UNI Trst, ki je podelil z nami prevod (ni njegov...) o tej kroniki oz. družinskem drevesu. Matjaž Hmeljak je to kroniko pridobil od sorodnika, saj je tudi on del te družine...
Če nam bo zbowe prevedel tisti del, ki govori o samem Maksu Klodiču, bomo imeli več podatkov kot wikipedija
Sicer pa je tudi na wikipediji članek z geslom Maks Klodič...ki pa je: Ta biografski članek je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi.
link: http://sl.wikipedia.org/wiki/Maks_Klodi%C4%8D
(Vse to je poplačilo za tiste oglede, ko je moral iskati moje poste po čveku in jim iskati mesta po drugih temah )
Vrnimo se k virom...
Tako nam ni treba prepisovati vprašljive podatke
Vitez ing. Max Klodič plemeniti Sabladoski in ing. Rudolf Franz sta v Allgemeine Bauzeitung, letnik 1912, objavila "poročilo" o gradnji Karavanškega železniškega predora.
Avstrijska narodna biblioteka na Dunaju (Österreichische Nationalbibliothek Wien) nam je "šla na roke" in digitalizirala ta članek (se zahvaljujemo direktorju ÖNB za daljnovidno politiko...)
Torej: Gradnja Karavanškega predora (Der Bau des Karawankentunnels. Von Ing. Max Ritter Klodič von Sabladoski (Nordseite) und Ing. Rudolf Franz (Südseite)
http://content.onb.ac.at/cgi-content/mo ... 0702&ref=1
Poglejte si samo strani 1 do 25
Načrti in plani so posebej...
http://content.onb.ac.at/cgi-content/mo ... 0716&ref=1
Nekaj je o karavanškem in bohinjskem predoru pisal v Allgemeine Bauzeitung tudi prof. August Steinermayr leta 1906, ko je predstavil gradnjo druge železniške povezave s Trstom (Der Bau der zweiten Eisenbahnverbindung mit Triest)
http://content.onb.ac.at/cgi-content/mo ... 0372&ref=1
vrtalni stroji...
http://content.onb.ac.at/cgi-content/mo ... 0438&ref=1
vzdolžni profili...
http://content.onb.ac.at/cgi-content/mo ... 0440&ref=1
Sicer je malo OT, vendar za tiste, ki ne vedo, kako prideš do naslova plemeniti (to seveda ne velja za Plemenitega, ki ga itak vsi poznate...)
Max Klodič je v Ljubljani leta 1937 napisal kroniko družine Klodič (v nemščini), v kateri je predvsem
Se zahvaljujemo Matjažu Hmeljaku, računalničarju na UNI Trst, ki je podelil z nami prevod (ni njegov...) o tej kroniki oz. družinskem drevesu. Matjaž Hmeljak je to kroniko pridobil od sorodnika, saj je tudi on del te družine...
Če nam bo zbowe prevedel tisti del, ki govori o samem Maksu Klodiču, bomo imeli več podatkov kot wikipedija
Sicer pa je tudi na wikipediji članek z geslom Maks Klodič...ki pa je: Ta biografski članek je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi.
link: http://sl.wikipedia.org/wiki/Maks_Klodi%C4%8D
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Re: Karavanški predor
Neverjeten si, ŽC. Le kaj vse znaš zbrskati. Sicer pa vemó, na koga se lahko obrnemo in zanesemo.
MMG, kmalu bo na vrsti trboveljski Ringo.
MMG, kmalu bo na vrsti trboveljski Ringo.
LP, Dolfe
Pa zakwa glih jst?!!
Pa zakwa glih jst?!!
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Karavanški predor
V bistvu se moramo zahvaliti digitalizaciji svetovne dediščine, kje gre tudi NUK (Narodna univerzitetna knjižnica Ljubljana) ter druge slovenske knjižnice kar v korak s časom...Dolfe napisal/-a:Neverjeten si, ŽC. Le kaj vse znaš zbrskati.
link do digitalne knjižnice Slovenije: http://www.dlib.si/v2/Default.aspx
Ja, pa brez googla tudi ne bi šlo...
malo OT:
...so me poklicali iz google.com, češ, da so izvedeli, kako se njihov program "Išče" odlično obnese za potrebe vlaki.info
So pripravljeni sodelovati pri razvoju sistema za iskanje pojmov v zvezi z železnicami po spletu...
Ja, pa še to sem pozabil...pripravljeni so finančno podpreti projekt...
Dolfe, da nisi ti kaj posebej pisal v google.com...ali je že dovolj, da zaznajo tudi pohvale na forumu in jih takoj implicirajo kot svoje zasluge
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Re: Karavanški predor
Gugl nas na skrivaj peca že kar nekaj časa. Samo poišči kakršno koli besedo v zvezi z vlaki. Železnica od A do Ž je vedno na prvem mestu, od preko 100 tavžent zadetkov.železocestnik napisal/-a: malo OT:
...so me poklicali iz google.com, češ, da so izvedeli, kako se njihov program "Išče" odlično obnese za potrebe vlaki.info
So pripravljeni sodelovati pri razvoju sistema za iskanje pojmov v zvezi z železnicami po spletu...
Ja, pa še to sem pozabil...pripravljeni so finančno podpreti projekt...
Dolfe, da nisi ti kaj posebej pisal v google.com...ali je že dovolj, da zaznajo tudi pohvale na forumu in jih takoj implicirajo kot svoje zasluge
BRAVO mi. press
LP, Dolfe
Pa zakwa glih jst?!!
Pa zakwa glih jst?!!
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Karavanški predor
Na podlagi tega zakona z dne 6. junij 1901, ki ga je podpisal Franc Jožef, so pričeli graditi karavanško in bohinjsko progo...
http://anno.onb.ac.at/cgi-content/anno- ... 201&zoom=2
vir: ÖNB
Tako pa je bilo v Podrožci/Rosenbach/ ob svečani otvoritvi 30.9.1906...
vir: wikipedija
POZOR!
Glej dvojezični napis na postajnem poslopju!
http://anno.onb.ac.at/cgi-content/anno- ... 201&zoom=2
vir: ÖNB
Tako pa je bilo v Podrožci/Rosenbach/ ob svečani otvoritvi 30.9.1906...
vir: wikipedija
POZOR!
Glej dvojezični napis na postajnem poslopju!
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Re: Karavanški predor
...pa še skok v kruto sedanjost.. ..z Novim VR - od 13. 12. 2009 dalje, je Vmax skozi "Karavanke" 50 km/h na naši strani in 40 km/h na avstrijski strani......
....po dobrih stotih letih jo "ubožec" komaj še diha....
...v "najboljših letih" so bila srečanja ali vzporedne vožnje brzih ali brzi/tovorni ali tovorni/tovornih vlakov s hitrostjo vsak po 100 km/h sredi Karavank popolnoma vsakdanji in normalen pojav.... ...
....po dobrih stotih letih jo "ubožec" komaj še diha....
...v "najboljših letih" so bila srečanja ali vzporedne vožnje brzih ali brzi/tovorni ali tovorni/tovornih vlakov s hitrostjo vsak po 100 km/h sredi Karavank popolnoma vsakdanji in normalen pojav.... ...
Re: Karavanški predor
Dvotirna odsek je ozko grlo enotirne proge.... skoraj ne moreš verjet....holding napisal/-a:....po dobrih stotih letih jo "ubožec" komaj še diha....
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Karavanški predor
Nekaj podrobnosti o gradnji proge je tudi v članku mag.Marko Mugerli iz Gornjesavskega muzeja Jesenice.
Glej stran 9 in 10.
vir: http://www.mc-jesenice.si/dox/kviz2009- ... senice.pdf
Glej stran 9 in 10.
vir: http://www.mc-jesenice.si/dox/kviz2009- ... senice.pdf
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Re: Karavanški predor
Novembra bodo predor zaprli zaradi del. Obvozi preko Šentilja.
-
- Strojevodja I
- Prispevkov: 1951
- Pridružen: 20.09.2006, 15:24
- Kraj: Primorska
Re: Karavanški predor
Kaj konkretno se dogaja z Karavanškim tunelom?Kakšna je situacija z Bohinjskim vemo, vendar je tam vseeno omejitev 50/70. Me prav zanima koliko časa bodo ti tuneli še vzdržali.
preglednik