Štoln v Logu pod Mangartom
Štoln v Logu pod Mangartom
Vsaj nekaj besed si zasluži neka prav posebna železnica, namreč tista, ki je obratovala v predoru ("štolnu") med Logom pod Mangartom in rudnikom svinca v Rablju (Italijani so kraj poimenovali v Cave del Predil, rudnik pa v Miniera di Raibl). Mimogrede, tam niso skrajševali za glavo, temveč je kraj dobil po ime po Osvaldu Rablu, ki je nekaj časa bil lastnik dela rudnika. Naše ime Štoln je popačenka nemške besede Stollen (rov, predor), v italijanščini je po njihovem poimenovanju Loga znan kot Galleria di Bretto.
Nekaj o rudniku je Ervin Sorč zapisal v avgustovski 1998 izdaji Gee v članku Rabeljski rudnik. Zdi se mi, da pri Mladinski knjigi ne bodo preveč navdušeni, če skeniran članek tule objavim. Nekaj o predoru bomo našli tudi na Wikipediji: http://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%A0toln.
Kako priti do Štolna? PMM se Keltika iz Logatca prek Idrije, Tolmina in Bovca kar preveč nehumano vleče. Če v hribih ni preveč zimsko, bo za Gorenjce in Ljubljančane še najhitrejša "nepatriotska" varianta prek Jesenic, Trbiža in Predela (sploh danes, ko so meje le še črte na zemljevidu) z morebitno "domoljubnejšo" alternativo prek Vršiča. Kakorkoli, če pridemo v Log iz Bovca, za motelom Encijan oprezujemo na levi za kapelico sv. Barbare z rudarskim vagončkom in tam zavijemo levo. Če pridemo s predelske smeri, gremo takoj za pokopališčem desno (mislim, da je na odcepu celo oznaka za Štoln). Po tej stranski cesti gremo do konca in parkiramo ob košarkarskem igrišču oz. pri bližnjih gasilcih. Menda, da je v času Jugoslavije tam bilo zaprto vojaško območje.
Predor so gradili med letoma 1899 in 1905, predvsem za potrebe odvodnjavanja rudnika. Na "veselje" zelenih (pa ne mislim na moderatorje ) je to pomenilo tudi, da so vse do zaprtja rudnika leta 1991 skupaj z vodo prihajale tudi težke kovine. Voda po njem teče še danes (verjetno čistejša), kar se da slišati izpod desk pred vhodom.
Oglejmo si potek predora na prostem zemljevidu (črtkana zelena črta):
Dodajmo še "thumb" natančnejšega zemljevida, preskeniranega iz Atlasa Slovenije 1986. Pri tem ne pozabimo, da gre za obmejno območje in da je JNA tam rada malo "popravila" zemljevide (in "skrila" vojaške objekte), da bi ponagajala "vanjskim neprijateljem". Zanimivo, da je ta za kontrabantarje, ubežnike in "neprijatelje" zanimiv rov vendarle ostal vrisan
Menda, da je ob določanju trase Bohinjke resno bila v igri tudi trasa tu nekje v okolici Loga, najbrž s kakšnim temu vzporednim predorom
V času prve svetovne vojne je portal predora bil videti takole:
("Domača stran" slike: http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Stoln_log-rabelj.jpg)
V devetdestih letih je kazal dokaj zanemarjeno podobo in je bil videti kot kapelica (foto Ervin Sorč, vzeto iz prej omenjenega članka v Gei, upam, da v skladu s pošteno rabo ne bodo komplicirali):
Oktobra 2009 pa je bil videti takole:
Vidimo torej, da so ga zgledno obnovili po prvotni podobi , le tisti odkrušek pod Josefom so pustili. Ob verjetnem zmrdovanju birokratov za dosledno javno rabo slovenščine so brez "podnapisov" obnovili tudi original nemške napise. Na pomanjšani sliki se jih najbrž ne da razbrati, zato jih bom frajhand prevedel z bolj razločljive slike (http://commons.wikimedia.org/wiki/File: ... -Stoln.jpg). Tisti na levi prepoveduje prehod brez luči. Desno zgoraj opozarja pred visoko napetostjo in odsvetuje dotikanje žic. Tisti desno spodaj pa dokazuje skrb za zdravje (verjetneje pa bojazen eksplozije rudniških plinov), kajti prepoveduje kajenje.
Viri se ne morejo povsem zediniti glede dolžine in nihajo med 4844 in 4860 m. Kakorkoli že, na lestvici slovenskih železniških predorov (vključno s čezmejnimi odseki) karavanški in bohinjski predor nista ogrožena, ampak za stopničke bi se še vedno lahko potegoval . Gremo še dlje. Začenjal se je v rudniku, 240m pod Rabljem. Če to odštejemo od znane nadmorske višine Rablja (900m), to pomeni 660 m.n.m.v. Znan je tudi padec (0,2%). Če ga vzamemo kot sinus naklonskega kota, to ob znani dolžini (naj bo 4844m) pomeni, da se konča ok. 9,7m nižje, torej na malenkost več kot 650 m.n.m.v., kar bo kar ustrezalo nadmorski višini Loga. Če pa pogledamo superlative slovenskega železniškega omrežja (http://www.slo-zeleznice.si/sl/podjetje ... uperlativi), vidimo da je to višje od najvišje ležeče postaje (Postojna, 582m). Resnici na ljubo Kranjska Gora ob ukinjeni Rudolfovi železnici z ok. 800 metri leži višje, ampak če se naši z Italijani kaj zmenijo in reaktivirajo progo, bomo dobili novo najvišje ležečo postajo (postajališče) . Danes je na tej "postaji" urejena predstavitev Štolna, Loga in rudnika in je videti tako:
V ozadju vidimo neki vlakec, ki ga je rudniška uprava podarila po zaprtju rudnika in ni znano, ali je vozil tudi po Štolnu:
Pobliže si oglejmo še strojevodjev delovni prostor:
Na slikah smo že opazili tirnice, ki pripeljejo iz predora. Ker ne najdem uradnih podatkov, bomo tirno širino kratkomalo izmerili. Da bi merilni trak stal pri miru, smo izvedli posredno meritev:
Tudi če se ne bi bleščalo, bi se težko kaj razbralo, zato si pobliže oglejmo oba konca.
Začetni:
in končni:
Razmak med zunanjima robovoma tirnic je torej pribl. 55cm. Da dobimo širino po definiciji (http://en.wikipedia.org/wiki/Rail_gauge), na vsaki strani odštejemo še okoli 2,5 cm in dobimo zaokroženo 50 cm oz. 500 mm.
Po mojem štetju sem že čez dovoljeno število slik na post, zato nadaljujemo v naslednjem.
Nekaj o rudniku je Ervin Sorč zapisal v avgustovski 1998 izdaji Gee v članku Rabeljski rudnik. Zdi se mi, da pri Mladinski knjigi ne bodo preveč navdušeni, če skeniran članek tule objavim. Nekaj o predoru bomo našli tudi na Wikipediji: http://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%A0toln.
Kako priti do Štolna? PMM se Keltika iz Logatca prek Idrije, Tolmina in Bovca kar preveč nehumano vleče. Če v hribih ni preveč zimsko, bo za Gorenjce in Ljubljančane še najhitrejša "nepatriotska" varianta prek Jesenic, Trbiža in Predela (sploh danes, ko so meje le še črte na zemljevidu) z morebitno "domoljubnejšo" alternativo prek Vršiča. Kakorkoli, če pridemo v Log iz Bovca, za motelom Encijan oprezujemo na levi za kapelico sv. Barbare z rudarskim vagončkom in tam zavijemo levo. Če pridemo s predelske smeri, gremo takoj za pokopališčem desno (mislim, da je na odcepu celo oznaka za Štoln). Po tej stranski cesti gremo do konca in parkiramo ob košarkarskem igrišču oz. pri bližnjih gasilcih. Menda, da je v času Jugoslavije tam bilo zaprto vojaško območje.
Predor so gradili med letoma 1899 in 1905, predvsem za potrebe odvodnjavanja rudnika. Na "veselje" zelenih (pa ne mislim na moderatorje ) je to pomenilo tudi, da so vse do zaprtja rudnika leta 1991 skupaj z vodo prihajale tudi težke kovine. Voda po njem teče še danes (verjetno čistejša), kar se da slišati izpod desk pred vhodom.
Oglejmo si potek predora na prostem zemljevidu (črtkana zelena črta):
Dodajmo še "thumb" natančnejšega zemljevida, preskeniranega iz Atlasa Slovenije 1986. Pri tem ne pozabimo, da gre za obmejno območje in da je JNA tam rada malo "popravila" zemljevide (in "skrila" vojaške objekte), da bi ponagajala "vanjskim neprijateljem". Zanimivo, da je ta za kontrabantarje, ubežnike in "neprijatelje" zanimiv rov vendarle ostal vrisan
Menda, da je ob določanju trase Bohinjke resno bila v igri tudi trasa tu nekje v okolici Loga, najbrž s kakšnim temu vzporednim predorom
V času prve svetovne vojne je portal predora bil videti takole:
("Domača stran" slike: http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Stoln_log-rabelj.jpg)
V devetdestih letih je kazal dokaj zanemarjeno podobo in je bil videti kot kapelica (foto Ervin Sorč, vzeto iz prej omenjenega članka v Gei, upam, da v skladu s pošteno rabo ne bodo komplicirali):
Oktobra 2009 pa je bil videti takole:
Vidimo torej, da so ga zgledno obnovili po prvotni podobi , le tisti odkrušek pod Josefom so pustili. Ob verjetnem zmrdovanju birokratov za dosledno javno rabo slovenščine so brez "podnapisov" obnovili tudi original nemške napise. Na pomanjšani sliki se jih najbrž ne da razbrati, zato jih bom frajhand prevedel z bolj razločljive slike (http://commons.wikimedia.org/wiki/File: ... -Stoln.jpg). Tisti na levi prepoveduje prehod brez luči. Desno zgoraj opozarja pred visoko napetostjo in odsvetuje dotikanje žic. Tisti desno spodaj pa dokazuje skrb za zdravje (verjetneje pa bojazen eksplozije rudniških plinov), kajti prepoveduje kajenje.
Viri se ne morejo povsem zediniti glede dolžine in nihajo med 4844 in 4860 m. Kakorkoli že, na lestvici slovenskih železniških predorov (vključno s čezmejnimi odseki) karavanški in bohinjski predor nista ogrožena, ampak za stopničke bi se še vedno lahko potegoval . Gremo še dlje. Začenjal se je v rudniku, 240m pod Rabljem. Če to odštejemo od znane nadmorske višine Rablja (900m), to pomeni 660 m.n.m.v. Znan je tudi padec (0,2%). Če ga vzamemo kot sinus naklonskega kota, to ob znani dolžini (naj bo 4844m) pomeni, da se konča ok. 9,7m nižje, torej na malenkost več kot 650 m.n.m.v., kar bo kar ustrezalo nadmorski višini Loga. Če pa pogledamo superlative slovenskega železniškega omrežja (http://www.slo-zeleznice.si/sl/podjetje ... uperlativi), vidimo da je to višje od najvišje ležeče postaje (Postojna, 582m). Resnici na ljubo Kranjska Gora ob ukinjeni Rudolfovi železnici z ok. 800 metri leži višje, ampak če se naši z Italijani kaj zmenijo in reaktivirajo progo, bomo dobili novo najvišje ležečo postajo (postajališče) . Danes je na tej "postaji" urejena predstavitev Štolna, Loga in rudnika in je videti tako:
V ozadju vidimo neki vlakec, ki ga je rudniška uprava podarila po zaprtju rudnika in ni znano, ali je vozil tudi po Štolnu:
Pobliže si oglejmo še strojevodjev delovni prostor:
Na slikah smo že opazili tirnice, ki pripeljejo iz predora. Ker ne najdem uradnih podatkov, bomo tirno širino kratkomalo izmerili. Da bi merilni trak stal pri miru, smo izvedli posredno meritev:
Tudi če se ne bi bleščalo, bi se težko kaj razbralo, zato si pobliže oglejmo oba konca.
Začetni:
in končni:
Razmak med zunanjima robovoma tirnic je torej pribl. 55cm. Da dobimo širino po definiciji (http://en.wikipedia.org/wiki/Rail_gauge), na vsaki strani odštejemo še okoli 2,5 cm in dobimo zaokroženo 50 cm oz. 500 mm.
Po mojem štetju sem že čez dovoljeno število slik na post, zato nadaljujemo v naslednjem.
Re: Štoln v Logu pod Mangartom
Kot sem že omenil, je pod "postajno" streho urejena kratka štirijezična predstavitev. Predvsem železničarsko zanimive dele sem "prebral" z objektivom, kar pomeni, da od fotk fotk ne gre pričakovati kakšne kakovosti. Upam, da se bo dalo prebrati, sicer lahko kaj tudi pretipkam.
Referenčni vir za moje matematične akrobacije v prejšnjem postu:
O gradnji (in nesrečah):
Loški in bovški rudarji so kmalu po odprtju ugotovili, da Štoln precej skrajša pot na šiht v primerjavi z zavito potjo čez Predel. To je uvidela tudi uprava rudnika in jim zgradila dobesedno "commuting" železnico (za prevoz na delo in nazaj domov). Da bi se v mirnodobnem času uporabljala tudi za tovorni promet (ruda), nisem nikjer zasledil
Kako je bil videti omenjeni srebrni cesarski križec za Franca Mavriča :
Slavolok ob odprtju:
Brez žegnanja kajpak ne gre
Seveda so poskrbeli tudi za
Kako so bile videti hiše za "tunelmajstre" in kako so ga za neko priložnost okrasili:
Tako, predor in železnica sta zgrajena, v naslednjem postu bomo pa med prvo svetovno vojno senzacionalno zrušili neki mit
Referenčni vir za moje matematične akrobacije v prejšnjem postu:
O gradnji (in nesrečah):
Loški in bovški rudarji so kmalu po odprtju ugotovili, da Štoln precej skrajša pot na šiht v primerjavi z zavito potjo čez Predel. To je uvidela tudi uprava rudnika in jim zgradila dobesedno "commuting" železnico (za prevoz na delo in nazaj domov). Da bi se v mirnodobnem času uporabljala tudi za tovorni promet (ruda), nisem nikjer zasledil
Kako je bil videti omenjeni srebrni cesarski križec za Franca Mavriča :
Slavolok ob odprtju:
Brez žegnanja kajpak ne gre
Seveda so poskrbeli tudi za
Kako so bile videti hiše za "tunelmajstre" in kako so ga za neko priložnost okrasili:
Tako, predor in železnica sta zgrajena, v naslednjem postu bomo pa med prvo svetovno vojno senzacionalno zrušili neki mit
Re: Štoln v Logu pod Mangartom
Če niste prešpricali zgodovine, so vam najbrž vtepli v glavo, da se je slabo desetletje po odprtju predora začela prva svetovna vojna in da se je ravno v teh krajih formirala mesoreznica z bolj znanim nazivom soška fronta. Italijani so prodrli zelo blizu in imeli na artilerijski muhi cesto čez Predel. Avstrijska vojska je kmalu uvidela potencial Štolna za oskrbo bojišča. Za gospodo (kapitaliste in generale) je bil uveden celo prvi razred:
Torej, če ste pozorno brali, so progo v Štolnu najkasneje junija 1915 elektrificirali. Po "uradni" zgodovini pa se imamo za začetek elektrifikacije na Slovenskem zahvaliti fašistom, ki so do 2. svetovne vojne "omrežili" progi iz Trsta do Postojne in od Pivke do Reke. Kakšen poznavalec bo vedel povedati, ali se akumulatorji predolgo polnijo ali so akumulatorske lokomotive premalo zmogljive ali kar oboje. In kako so bile videti prve električne lokomotive na naših tleh, ki so morale opraviti ves ta silni promet:
Kot omenjeno, Log je dobil pravo pravcato postajo:
in še malo kasneje:
Med Trbižem in Rabljem so zgradili ozkotirno železnico. Kar velik podvig glede na dejstvo, da se cesta neprestano opazno vzpenja, na nekaterih mestih celo z "vršiškimi" serpentinami. Zanimivo pa, da mi nikakor ne uspe pogooglati kaj več podatkov o njej, tudi z italijanskimi ključnimi besedami. Lahko se vprašamo, zakaj so jo sploh razdrli. PMSM bi po vojni rudniku prišla še kako prav. Kakšnih ostankov mi s ceste ni uspelo videti, razen morda neki most pri Riofreddu (ima slovensko ime??), ki danes služi le še za napeljavo cevi??
Kakorkoli že, ob prihodu v Rabelj je najprej bilo treba z liftom tistih 240m globoko:
Poglejmo si še lift:
V rabeljski smeri so potovali pretežno ranjenci, ki jih je pričakala takšna oskrba:
Številni vojaki iz Bosne so si poskrbeli tudi za duhovno oskrbo. V Logu je tako zrasla prva in do sedaj še edina džamija na naših tleh:
V tako pomembnem "oporišču" seveda ni bilo prostora za civiliste:
Bodi dovolj prve vojne, s povojnim obdobjem nadaljujemo v naslednjem postu.
Torej, če ste pozorno brali, so progo v Štolnu najkasneje junija 1915 elektrificirali. Po "uradni" zgodovini pa se imamo za začetek elektrifikacije na Slovenskem zahvaliti fašistom, ki so do 2. svetovne vojne "omrežili" progi iz Trsta do Postojne in od Pivke do Reke. Kakšen poznavalec bo vedel povedati, ali se akumulatorji predolgo polnijo ali so akumulatorske lokomotive premalo zmogljive ali kar oboje. In kako so bile videti prve električne lokomotive na naših tleh, ki so morale opraviti ves ta silni promet:
Kot omenjeno, Log je dobil pravo pravcato postajo:
in še malo kasneje:
Med Trbižem in Rabljem so zgradili ozkotirno železnico. Kar velik podvig glede na dejstvo, da se cesta neprestano opazno vzpenja, na nekaterih mestih celo z "vršiškimi" serpentinami. Zanimivo pa, da mi nikakor ne uspe pogooglati kaj več podatkov o njej, tudi z italijanskimi ključnimi besedami. Lahko se vprašamo, zakaj so jo sploh razdrli. PMSM bi po vojni rudniku prišla še kako prav. Kakšnih ostankov mi s ceste ni uspelo videti, razen morda neki most pri Riofreddu (ima slovensko ime??), ki danes služi le še za napeljavo cevi??
Kakorkoli že, ob prihodu v Rabelj je najprej bilo treba z liftom tistih 240m globoko:
Poglejmo si še lift:
V rabeljski smeri so potovali pretežno ranjenci, ki jih je pričakala takšna oskrba:
Številni vojaki iz Bosne so si poskrbeli tudi za duhovno oskrbo. V Logu je tako zrasla prva in do sedaj še edina džamija na naših tleh:
V tako pomembnem "oporišču" seveda ni bilo prostora za civiliste:
Bodi dovolj prve vojne, s povojnim obdobjem nadaljujemo v naslednjem postu.
Re: Štoln v Logu pod Mangartom
Kljub avstro-ogrskemu in nemškemu preboju soške fronte so končni zmagovalci bili Italijani in si priključili tako Rabelj kot Log. Proga je dobila še bolj potniški pomen, saj so jo poleg rudarjev uporabljali tudi "civilisti", ki so šli k zdravniku. Zaradi vedno več vode so jo nekoliko dvignili. Najbrž je to vzrok, da so elektrifikacijo podrli in uvedli elektro-akumulatorsko vleko
Kaže, da Tigrovcev niso zanimale kakšne diverzantske akcije ali pa jim ni uspelo nič omembe vrednega. Situacija se je očitno koreniteje spremenila šele po italijanski kapitulaciji, ko so območje zasedli Nemci.
Nemci so to subverzivno dejavnost hoteli preprečiti s pregrado v rovu, zgrajeno konec 1943, ki se je z rabeljske strani odpirala le ob prevozu vlakca, sicer pa je čeznjo prišla le voda. Ker niso mogli vedeti, kje bo po vojni potekala meja, je stala nekaj stometrov od rudnika, torej danes globoko na italijanski strani. Kot nas uči plošča nedaleč od portala na naši strani, za nekatere ni mej in pregrad. Vprašamo se lahko, koga so mislili s tem sovražnikom, nemške vojske najbrž ni bilo v rudniku. So to bili knapovski sotrpini ali že kapitalisti kot smrtni sovražniki proletariata?
Po vojni je meja razdelila predor, našega naj bi bilo okoli 2,7 km, torej ok. 55%. Dobesedno svinčeni časi so se pričeli za rudarje, ki so se udinjali pri kapitalistih. Tiste s premalo delovne dobe so "odpustile" kar jugoslovanske oblasti, ostale pa je vsakodnevno obdelovala ljudska milica. Predor je namreč vse do Schengena imel status maloobmejnega prehoda
V Gei piše, da so jih maltretirali, da so jim na plačilni dan že na vlaku zamenjali lep del plače v lirah (najbrž ne po tečajnici "jadranske borze") in preverili, kaj so nakupili po rabeljskih trgovinah. Menda da niso pustili uvoziti niti limon za bolne otroke.
Slika še enega transporta na delo:
Enaka slika se najde tudi na: http://www.minieradiraibl.it/storia2.htm
Iz naslednjega zapisa lahko skonstruiramo še vozni red in razberemo, da so celotno progo vzdrževali Italijani. Leta 1970 so železniški promet nadomestili z avtobusi (razen izjemoma ob zametih na Predelu), leta 1991 pa rudnik dokončno zaprli:
Poglejmo še, komu se moramo zahvaliti za to razstavo:
Ker so bila vrata zaklenjena, ni bilo mogoče v tunel. Zanimivo bi si ga bilo ogledati še z druge strani, vendar bi bilo treba v Rablju predolgo čakati na naslednji termin za ogled rudnika Na Flickru se je kljub vsemu našla fotka tunela z rabeljske strani:
"Domača stran" slike: http://www.flickr.com/photos/29410213@N05/2749156677/, avtor akhannous
Za konec si poglejmo še eno iz Gee poskenirano fotko (Ervin Sorč, Gea,avgust 1998), ki prikazuje notranjost predora, po kontekstu članka sodeč na naši strani. Glede na to, da je predor še vedno zaprt (in da avtor sam pravi, da je moral prositi Policijo, da so ga spustili noter), se verjetno lahko sklicujemo na pošteno rabo.
Če je kdo že bil v rudniku lahko pove, ali ogled vključuje tudi Štoln (morda še "nemško" prepreko) in ali je na voljo vodenje tudi v kakšnem nelaškem jeziku.
Za Štolnom se pride do nekega potočka ali hudournika, na drugem bregu pa se vidi neke votline v steni. So to kakšni vojaški bunkerji?
So morda kakšni plani, da bi ga na naši strani odprli vsaj nekaj metrov, morebiti se celokaj zmenili z Italijani in sedaj v Schengenu celo organizirali kakšne vožnje direkt v rudnik?
Kaže, da Tigrovcev niso zanimale kakšne diverzantske akcije ali pa jim ni uspelo nič omembe vrednega. Situacija se je očitno koreniteje spremenila šele po italijanski kapitulaciji, ko so območje zasedli Nemci.
Nemci so to subverzivno dejavnost hoteli preprečiti s pregrado v rovu, zgrajeno konec 1943, ki se je z rabeljske strani odpirala le ob prevozu vlakca, sicer pa je čeznjo prišla le voda. Ker niso mogli vedeti, kje bo po vojni potekala meja, je stala nekaj stometrov od rudnika, torej danes globoko na italijanski strani. Kot nas uči plošča nedaleč od portala na naši strani, za nekatere ni mej in pregrad. Vprašamo se lahko, koga so mislili s tem sovražnikom, nemške vojske najbrž ni bilo v rudniku. So to bili knapovski sotrpini ali že kapitalisti kot smrtni sovražniki proletariata?
Po vojni je meja razdelila predor, našega naj bi bilo okoli 2,7 km, torej ok. 55%. Dobesedno svinčeni časi so se pričeli za rudarje, ki so se udinjali pri kapitalistih. Tiste s premalo delovne dobe so "odpustile" kar jugoslovanske oblasti, ostale pa je vsakodnevno obdelovala ljudska milica. Predor je namreč vse do Schengena imel status maloobmejnega prehoda
V Gei piše, da so jih maltretirali, da so jim na plačilni dan že na vlaku zamenjali lep del plače v lirah (najbrž ne po tečajnici "jadranske borze") in preverili, kaj so nakupili po rabeljskih trgovinah. Menda da niso pustili uvoziti niti limon za bolne otroke.
Slika še enega transporta na delo:
Enaka slika se najde tudi na: http://www.minieradiraibl.it/storia2.htm
Iz naslednjega zapisa lahko skonstruiramo še vozni red in razberemo, da so celotno progo vzdrževali Italijani. Leta 1970 so železniški promet nadomestili z avtobusi (razen izjemoma ob zametih na Predelu), leta 1991 pa rudnik dokončno zaprli:
Poglejmo še, komu se moramo zahvaliti za to razstavo:
Ker so bila vrata zaklenjena, ni bilo mogoče v tunel. Zanimivo bi si ga bilo ogledati še z druge strani, vendar bi bilo treba v Rablju predolgo čakati na naslednji termin za ogled rudnika Na Flickru se je kljub vsemu našla fotka tunela z rabeljske strani:
"Domača stran" slike: http://www.flickr.com/photos/29410213@N05/2749156677/, avtor akhannous
Za konec si poglejmo še eno iz Gee poskenirano fotko (Ervin Sorč, Gea,avgust 1998), ki prikazuje notranjost predora, po kontekstu članka sodeč na naši strani. Glede na to, da je predor še vedno zaprt (in da avtor sam pravi, da je moral prositi Policijo, da so ga spustili noter), se verjetno lahko sklicujemo na pošteno rabo.
Če je kdo že bil v rudniku lahko pove, ali ogled vključuje tudi Štoln (morda še "nemško" prepreko) in ali je na voljo vodenje tudi v kakšnem nelaškem jeziku.
Za Štolnom se pride do nekega potočka ali hudournika, na drugem bregu pa se vidi neke votline v steni. So to kakšni vojaški bunkerji?
So morda kakšni plani, da bi ga na naši strani odprli vsaj nekaj metrov, morebiti se celokaj zmenili z Italijani in sedaj v Schengenu celo organizirali kakšne vožnje direkt v rudnik?
Re: Štoln v Logu pod Mangartom
Čestitam ti za novo temo. Res si se dobro potrudil in zbral veliko gradiva. Kaj vsega še ne vem. Vse čestitke in upam, da bom še kaj zvedel.
-
- Strojevodja I
- Prispevkov: 1639
- Pridružen: 09.11.2005, 22:40
- Kraj: Maribor
Re: Štoln v Logu pod Mangartom
Pozdrav
Ajznponar, odlično !
Sem se v začetku tega leta potepal (z družino) v Logu pod Mangartom, pa tudi do rabeljskega jezera smo se odpeljali, a "Štolna" si nismo ogledali ...
Še glede elektrifikacije. Dejansko so za elektrifikacijo javnega normalnotirnega omrežja pri nas "krivi" Italijani (če bi se zgodovina zamaknila za par let, bi bila lektrificirana še "Transalpina" in puljska proga...). A prve električne lokomotive z napajanjem preko kontaktnega voda pri nas pa so uporabili v idrijskem rudniku (mislim, da že 1904), kmalu po tem pa pri gradnji karavanškega predora....
LP
Jože
Ajznponar, odlično !
Sem se v začetku tega leta potepal (z družino) v Logu pod Mangartom, pa tudi do rabeljskega jezera smo se odpeljali, a "Štolna" si nismo ogledali ...
Še glede elektrifikacije. Dejansko so za elektrifikacijo javnega normalnotirnega omrežja pri nas "krivi" Italijani (če bi se zgodovina zamaknila za par let, bi bila lektrificirana še "Transalpina" in puljska proga...). A prve električne lokomotive z napajanjem preko kontaktnega voda pri nas pa so uporabili v idrijskem rudniku (mislim, da že 1904), kmalu po tem pa pri gradnji karavanškega predora....
LP
Jože
Re: Štoln v Logu pod Mangartom
Ajzenponar, tudi z moje strani same čestitke in pohvale za besedilo, hkrati pa naj še dodam, da čestitam tudi za posodabljanje besedil na wikipedii
Goran
Re: Štoln v Logu pod Mangartom
Se pridružujem čestitkam za kar obsežno in natančno delo.
LP, Dolfe
Pa zakwa glih jst?!!
Pa zakwa glih jst?!!
Re: Štoln v Logu pod Mangartom
V šoli me zgodovina ni zanimala, ampak tole temo sem požrl z veseljem.
Re: Štoln v Logu pod Mangartom
Glede na to, kar jaz vem, bila je žičnica, ne ozkotirna železnica.Ajznponar napisal/-a:Med Trbižem in Rabljem so zgradili ozkotirno železnico. Kar velik podvig glede na dejstvo, da se cesta neprestano opazno vzpenja, na nekaterih mestih celo z "vršiškimi" serpentinami. Zanimivo pa, da mi nikakor ne uspe pogooglati kaj več podatkov o njej, tudi z italijanskimi ključnimi besedami. Lahko se vprašamo, zakaj so jo sploh razdrli. PMSM bi po vojni rudniku prišla še kako prav. Kakšnih ostankov mi s ceste ni uspelo videti, razen morda neki most pri Riofreddu (ima slovensko ime??), ki danes služi le še za napeljavo cevi??
lep pozdrav
toma