Viadukt Zbelovo /Plankenstein/, še en zasut viadukt...
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Viadukt Zbelovo /Plankenstein/, še en zasut viadukt...
Detajl...
...še za potrebe MRS Štajerska in tiste, ki že malo slabo vidijo
Vidite, da je ob delu viadukta, ki so ga potem zasuli, Južna železnica leta 1862 kupovala parcele, da je bil potem nasip na njihovem terenu...
Dobro se vidi tudi, kako so prestavili strugo Dravinje in občinsko pot...
...še za potrebe MRS Štajerska in tiste, ki že malo slabo vidijo
Vidite, da je ob delu viadukta, ki so ga potem zasuli, Južna železnica leta 1862 kupovala parcele, da je bil potem nasip na njihovem terenu...
Dobro se vidi tudi, kako so prestavili strugo Dravinje in občinsko pot...
Zadnjič spremenil železocestnik, dne 21.01.2010, 22:28, skupaj popravljeno 1 krat.
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Re: Viadukt Zbelovo /Plankenstein/, še en zasut viadukt...
Zdravo,
na brzino sem preletel ŽCjev dokument o poteku rekonstrukcije. Dejansko so viadukt podsuli in na koncu podrli "velbe" (oboke).
Lp,
T
na brzino sem preletel ŽCjev dokument o poteku rekonstrukcije. Dejansko so viadukt podsuli in na koncu podrli "velbe" (oboke).
Lp,
T
Dosta je više ćumura, prelazimo na jeftinu naftu!
Re: Viadukt Zbelovo /Plankenstein/, še en zasut viadukt...
@ŽC tule bi te malo poravil. Struga Dravinje (Drannfluss) je ostala pod istimi oboki kot že prej. Zaradi ojačitve/razširitve obokov vijadukta so ji omogočili "souporabo" še enega, tretjega oboka (omenjeno v predzadnjem odstavku na 1.strani spodaj navedenega dokumenta)železocestnik napisal/-a:...Dobro se vidi tudi, kako so prestavili strugo Dravinje in občinsko pot...
Povzemam po dokumentu ki ga je navedel @ŽC: http://opus.kobv.de/btu/volltexte/2009/ ... eft_15.pdf
Potok "Prenuschbach" (slovenskega imena ne najdem ), ki je tekel pod 19. obokom, meni osebno se zdi da je tekel pod 17. oz. 18. obokom, ampak citiram iz:(3.odstavek na 1. strani zgornjega dokumenta), so pa prestavili na južno stran viadukta (3. odstvek desnega stolpca na strani 2) - skupaj z lokalno cesto.
Ob tej priložnosti pa so še malo poravnali traso proge na koncu viadukta (pred-predzadnji odstavek na strani 2):
Frajhand prevod:
Skupaj z zasipanjem vidaukta je za narediti smiselno spremembo trase, z odstranitvijo nepotrebne »Contracurve« (kontraovinka) na koncu viadukta.
Shematsko prikazano na skici v prilogi »U«, »Fig.12« zgoraj navedenega dokumenta.
@ŽC – dobro kost si nam dal za glodat!!
LP _Borsig_
Pa fajn se še mejte!
Pa fajn se še mejte!
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Viadukt Zbelovo /Plankenstein/, še en zasut viadukt...
Nisva se razumela...
Vris viadukta v kataster leta 1859 prikazuje stanje iz začetka gradnje. Se pa v vrisu vidi še stara struga Dravinje, preden so gradili južno železnico. Akcija prestavitve struge je bila v sklopu "regulacije reke Dravinje".
Na katastru iz leta 1825 oz. 1840, kjer je že vrisan proga, se to še bolje vidi...
Vris viadukta v kataster leta 1859 prikazuje stanje iz začetka gradnje. Se pa v vrisu vidi še stara struga Dravinje, preden so gradili južno železnico. Akcija prestavitve struge je bila v sklopu "regulacije reke Dravinje".
Na katastru iz leta 1825 oz. 1840, kjer je že vrisan proga, se to še bolje vidi...
železocestnik napisal/-a:Sem malo počakal s katastrom
Torej katastrska občina Zbelova Gora, vris parcel za Južno železnico...
http://www.gov.si/arhiv/kataster/imgb/c/c307e03.jpg
Vidi se, da so predvideli že pri gradnji prestavitev toka Dravinje...
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Re: Viadukt Zbelovo /Plankenstein/, še en zasut viadukt...
Sorry @ŽC, nisem dovolj natančno prečital!
Kaj pa praviš na teorijo, da je tadrugi potok tekel pod 19. obokom?!?
Bolj gledam dokumente, bolj se mi zdi da je povsod vrisan pod 17. obokom?
Regulacija reke Dravinje? A niso po Pesniški dolini tudi nekaj regulirali?
Posledično pa potem zasipali Pesniški viadukt.
Se zgodba ponavlja?
Kaj pa praviš na teorijo, da je tadrugi potok tekel pod 19. obokom?!?
Bolj gledam dokumente, bolj se mi zdi da je povsod vrisan pod 17. obokom?
Regulacija reke Dravinje? A niso po Pesniški dolini tudi nekaj regulirali?
Posledično pa potem zasipali Pesniški viadukt.
Se zgodba ponavlja?
LP _Borsig_
Pa fajn se še mejte!
Pa fajn se še mejte!
Re: Viadukt Zbelovo /Plankenstein/, še en zasut viadukt...
Še nekaj mojih misli, teorij, vprašanj...
1. Nekaj mi ne štima. Železocestnik navaja Tezakov članek, kjer je omenjenih 14 stebrov. Na načrtih pa smo našteli 19 obokov. Po moji logiki iz n stebrov dobiš n+1 obokov. Torej je ali nekje moralo priti do napakice ali pa Tezak misli le na bivše stebre?
2. Tudi mene zanima slovensko ime tega prestavljenega potoka Prenuschbach. Pogledam na Geopedio, narisan je, imena pa ni. Pogledam v Atlas Slovenije 1986 in ista zgodba. Pomislim na dejstvo, da je vsaj 90% potokov poimenovanih po enem izmed krajev, kjer tečejo. Nekako prigooglam na "slovar" štajerskih krajevnih imen, ki mi pove, da jePrenusch Prepuž, ki pa leži nekoliko severno od viadukta in bolj gravitira proti Slovenski Bistrici. Podrobno še enkrat pogledam zemljevide. Ta Prenuschbach pravzaprav izhaja iz dveh krakov, ki se združita nedaleč od viadukta. Eden izvira na Dolgi gori (strojevodjem verjetno več pove, da nad postajališčem Lipoglav), drugi pa teče z Zbelovske gore in izvira pri Prevolah. To se mi izmed vsega zdi še najbližje Prenuschu. Torej morda Prevolščica???? Pogledal sem še v Slovenija - turistični vodnik (1995), ki malone vsaki vasi nameni vsaj kakšen stavek. Pri Zbelovem omeni, da se v bližini dvorca iz 16. st. nahaja zajezeni potok Beziščica, ki omogoča poletno kopanje. Samo po mojem bo to drug potok, ki se v Dravinjo izliva severno od viadukta (na zemljevidih ravno tako ni poimenovan) in od tamkajšnjega kopališča sem tudi slikal tisto stran. Poleg tega ne vem, če ga niso zamešali z Bezinščico, ki teče skozi predmestje Sl. Konjic in se izliva pred Dražo vasjo
3. Zgodovina avstroogrskih železnic iz leta 1898 nikjer ne omenja Plankensteina, vsaj tam ne, kjer sem gledal, t.j. pri gradnji odseka Gradec - Celje. Najbrž ga avtorji niso smatrali za kaj posebnega, kajti Persniški viadukt, za časa pisanja tudi že lep čas zasut, je nekajkrat omenjen, kot sem že citiral v drugi temi. To najbrž tudi pomeni, da Jungbluta ali kakšnega njegovega kolega niso poslali slikat v Zbelovo
4. Nisem gradbenik, ampak pri relativno nizki premostitvi se mi zdi, da je ceneje nasuti nasip (razen seveda čez vodotoke), pa še material od razkopavanja na poti v Savinjsko dolino bi lahko porabili. Že prej sem postavil tezo, da bi lahko šlo za zamočvirjen teren. In res, v konjiškem občinskem dokumentu o varstvu narave lahko na spisku naravnih vrednot pod številko NV 714 preberem "Zbelovo - močvirje". Pri Pesnici so se menda ravno zaradi močvirja odločili za viadukt in najbrž je enako bilo tudi tu. Edino to mi ni jasno, zakaj so Prenuschbach ob zasutju prestavili, namesto da bi naredili mostiček čezenj.
5. Tisti dokument o rekonstrukciji sem zaenkrat preletel bolj na hitro. Če sem prav razumel to avstroogrščino, so oboki bili iz opeke, se pravi iz materiala, ki je zatajil že v Pesnici. Pri izvedbi rekonstrukcije sem se sicer malo izgubil, ampak tudi na preostanku (čez Dravinjo) so morali oboke nekako predelati, ker danes vsaj meni ne delujejo nič opečnato. Ampak še dobro, da je graditeljem desetletje kasneje v borovniškem bezirku uspelo zgraditi trdoživejše viadukte, po nekaterih promet teče še danes. Mogoče je štajerska lekcija le zalegla
1. Nekaj mi ne štima. Železocestnik navaja Tezakov članek, kjer je omenjenih 14 stebrov. Na načrtih pa smo našteli 19 obokov. Po moji logiki iz n stebrov dobiš n+1 obokov. Torej je ali nekje moralo priti do napakice ali pa Tezak misli le na bivše stebre?
2. Tudi mene zanima slovensko ime tega prestavljenega potoka Prenuschbach. Pogledam na Geopedio, narisan je, imena pa ni. Pogledam v Atlas Slovenije 1986 in ista zgodba. Pomislim na dejstvo, da je vsaj 90% potokov poimenovanih po enem izmed krajev, kjer tečejo. Nekako prigooglam na "slovar" štajerskih krajevnih imen, ki mi pove, da jePrenusch Prepuž, ki pa leži nekoliko severno od viadukta in bolj gravitira proti Slovenski Bistrici. Podrobno še enkrat pogledam zemljevide. Ta Prenuschbach pravzaprav izhaja iz dveh krakov, ki se združita nedaleč od viadukta. Eden izvira na Dolgi gori (strojevodjem verjetno več pove, da nad postajališčem Lipoglav), drugi pa teče z Zbelovske gore in izvira pri Prevolah. To se mi izmed vsega zdi še najbližje Prenuschu. Torej morda Prevolščica???? Pogledal sem še v Slovenija - turistični vodnik (1995), ki malone vsaki vasi nameni vsaj kakšen stavek. Pri Zbelovem omeni, da se v bližini dvorca iz 16. st. nahaja zajezeni potok Beziščica, ki omogoča poletno kopanje. Samo po mojem bo to drug potok, ki se v Dravinjo izliva severno od viadukta (na zemljevidih ravno tako ni poimenovan) in od tamkajšnjega kopališča sem tudi slikal tisto stran. Poleg tega ne vem, če ga niso zamešali z Bezinščico, ki teče skozi predmestje Sl. Konjic in se izliva pred Dražo vasjo
3. Zgodovina avstroogrskih železnic iz leta 1898 nikjer ne omenja Plankensteina, vsaj tam ne, kjer sem gledal, t.j. pri gradnji odseka Gradec - Celje. Najbrž ga avtorji niso smatrali za kaj posebnega, kajti Persniški viadukt, za časa pisanja tudi že lep čas zasut, je nekajkrat omenjen, kot sem že citiral v drugi temi. To najbrž tudi pomeni, da Jungbluta ali kakšnega njegovega kolega niso poslali slikat v Zbelovo
4. Nisem gradbenik, ampak pri relativno nizki premostitvi se mi zdi, da je ceneje nasuti nasip (razen seveda čez vodotoke), pa še material od razkopavanja na poti v Savinjsko dolino bi lahko porabili. Že prej sem postavil tezo, da bi lahko šlo za zamočvirjen teren. In res, v konjiškem občinskem dokumentu o varstvu narave lahko na spisku naravnih vrednot pod številko NV 714 preberem "Zbelovo - močvirje". Pri Pesnici so se menda ravno zaradi močvirja odločili za viadukt in najbrž je enako bilo tudi tu. Edino to mi ni jasno, zakaj so Prenuschbach ob zasutju prestavili, namesto da bi naredili mostiček čezenj.
5. Tisti dokument o rekonstrukciji sem zaenkrat preletel bolj na hitro. Če sem prav razumel to avstroogrščino, so oboki bili iz opeke, se pravi iz materiala, ki je zatajil že v Pesnici. Pri izvedbi rekonstrukcije sem se sicer malo izgubil, ampak tudi na preostanku (čez Dravinjo) so morali oboke nekako predelati, ker danes vsaj meni ne delujejo nič opečnato. Ampak še dobro, da je graditeljem desetletje kasneje v borovniškem bezirku uspelo zgraditi trdoživejše viadukte, po nekaterih promet teče še danes. Mogoče je štajerska lekcija le zalegla
-
- Strojevodja I
- Prispevkov: 1639
- Pridružen: 09.11.2005, 22:40
- Kraj: Maribor
Re: Viadukt Zbelovo /Plankenstein/, še en zasut viadukt...
Pozdrav
Glede sedanjega videza zbelovskega viadukta je moč zanesljivo trditi samo to, da je moral biti obnovljen še enkrat pred relativno kratkim časom, saj so oboki in stebri betonski oz. od zunaj zaliti z betonom, saj so po vseh obokih ter stebrih vidni ostanki opaža ("fršolunga" ali "fršalunga" po domače). Na skici v knjigi Karola Rustje je napisano, da so ti oboki in stebri iz kamna, pa tudi na sliki iz leta 1949 v taisti knjigi se kamniti bloki v obokih in stebrih vidijo.
LP
Jože
Glede sedanjega videza zbelovskega viadukta je moč zanesljivo trditi samo to, da je moral biti obnovljen še enkrat pred relativno kratkim časom, saj so oboki in stebri betonski oz. od zunaj zaliti z betonom, saj so po vseh obokih ter stebrih vidni ostanki opaža ("fršolunga" ali "fršalunga" po domače). Na skici v knjigi Karola Rustje je napisano, da so ti oboki in stebri iz kamna, pa tudi na sliki iz leta 1949 v taisti knjigi se kamniti bloki v obokih in stebrih vidijo.
LP
Jože
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Viadukt Zbelovo /Plankenstein/, še en zasut viadukt...
Nabralo se je nekaj vprašanj...
V linku http://www.sindikat-szps.si/images/glas ... tnik75.pdf
je članek g. Mihaela Bučarja: Iz arhiva muzeja "Južne železnice" Šentjur.
Piše takole:
"Pri Zbelovem sta morala prestaviti Prenuški potok in Dravinjo..."
Malo nižje pa:
"Graditelji so dobivali kamenje in pesek iz kamnoloma v zaselku Prenoš v Zbelovski gori..."
V Schmutzovem Historisch Topografisches Lexicon von Steyermark, Graz 1823, zasledimo
lovski revir državnega gospostva Studenice/Studenitz/ v gozdu Prenusch.
Še enkrat zasledimo zapis "Prenusch oder Dolle" za gozdni revir državnega gospostva Studenice.
Če si pogledamo še enkrat kataster iz let 1825 oz. 1840 vidimo zaselek Prenush in Dolle
http://www.gov.si/arhiv/kataster/imgb/c/c307e03.jpg
Danes se zaselek imenuje Prenoš, kar je tudi pravilno:
Zaselek Prenoš na Zbelovski Gori pri Konjicah je omenjen prvič v listinah okoli leta 1230 kot "Prenossen" oz. leta 1265 kot "Prenossa". Torej obakrat o in ne u!
Bi zaključil: Prenoški potok
Seveda pa je potrebno vprašati še domačine...
Pod katerim obokom je tekel Prenoški potok bo pa težko 100% ugotoviti. Za viadukt Zbelovo niso ohranjeni načrti vseh stebrov, tako kot recimo za viadukt Pesnica in Borovniški viadukt
Verjetno se bo potrebno držati vrisa viadukta v katastrski načrt iz leta 1859...
Geometri so tisti, ki vrišejo objekt v kataster "as built"...
http://www.shrani.si/?H/iv/439WnnKy/2/zbelovo-430.jpg
Potok "Prenuschbach" (slovenskega imena ne najdem )...ja, ga je težko najti, bi moral pogledati v sedanji kataster ali pa v specijalke (1: 10000)._Borsig_ napisal/-a:
Povzemam po dokumentu ki ga je navedel @ŽC: http://opus.kobv.de/btu/volltexte/2009/ ... eft_15.pdf
Potok "Prenuschbach" (slovenskega imena ne najdem ), ki je tekel pod 19. obokom, meni osebno se zdi da je tekel pod 17. oz. 18. obokom, ampak citiram iz:(3.odstavek na 1. strani zgornjega dokumenta), so pa prestavili na južno stran viadukta (3. odstvek desnega stolpca na strani 2) - skupaj z lokalno cesto.
V linku http://www.sindikat-szps.si/images/glas ... tnik75.pdf
je članek g. Mihaela Bučarja: Iz arhiva muzeja "Južne železnice" Šentjur.
Piše takole:
"Pri Zbelovem sta morala prestaviti Prenuški potok in Dravinjo..."
Malo nižje pa:
"Graditelji so dobivali kamenje in pesek iz kamnoloma v zaselku Prenoš v Zbelovski gori..."
V Schmutzovem Historisch Topografisches Lexicon von Steyermark, Graz 1823, zasledimo
lovski revir državnega gospostva Studenice/Studenitz/ v gozdu Prenusch.
Še enkrat zasledimo zapis "Prenusch oder Dolle" za gozdni revir državnega gospostva Studenice.
Če si pogledamo še enkrat kataster iz let 1825 oz. 1840 vidimo zaselek Prenush in Dolle
http://www.gov.si/arhiv/kataster/imgb/c/c307e03.jpg
Danes se zaselek imenuje Prenoš, kar je tudi pravilno:
Zaselek Prenoš na Zbelovski Gori pri Konjicah je omenjen prvič v listinah okoli leta 1230 kot "Prenossen" oz. leta 1265 kot "Prenossa". Torej obakrat o in ne u!
Bi zaključil: Prenoški potok
Seveda pa je potrebno vprašati še domačine...
Pod katerim obokom je tekel Prenoški potok bo pa težko 100% ugotoviti. Za viadukt Zbelovo niso ohranjeni načrti vseh stebrov, tako kot recimo za viadukt Pesnica in Borovniški viadukt
Verjetno se bo potrebno držati vrisa viadukta v katastrski načrt iz leta 1859...
Geometri so tisti, ki vrišejo objekt v kataster "as built"...
http://www.shrani.si/?H/iv/439WnnKy/2/zbelovo-430.jpg
Zadnjič spremenil železocestnik, dne 23.01.2010, 11:43, skupaj popravljeno 1 krat.
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Viadukt Zbelovo /Plankenstein/, še en zasut viadukt...
Ja, tudi naš profesor Tezak lahko navede kakšen napačen podatek. Je prašanje, kje ga pobereš...kar pomeni, da moraš zaupati tistemu, od koga pobiraš podatke...Ajznponar napisal/-a:Še nekaj mojih misli, teorij, vprašanj...
1. Nekaj mi ne štima. Železocestnik navaja Tezakov članek, kjer je omenjenih 14 stebrov. Na načrtih pa smo našteli 19 obokov. Po moji logiki iz n stebrov dobiš n+1 obokov. Torej je ali nekje moralo priti do napakice ali pa Tezak misli le na bivše stebre?
Dolfe je že izjavil, da ne zaupa nobenmu več...
Logika pa te je zanesla oz. si napačno napisal tisto, kar si mislil: n stebrov pomeni n-1 obokov.
Glede Tezakovega računanja pa: če tem njegovim 14 stebrom prišteješ se sedanjih 6 (pet obokov), dobiš ravno 20 stebrov, to pa je ravno toliko, kot jih je bilo. Morda se je slabo izrazil oz. smo mi narobe razumeli...
Naselje (vas) Prepuž pri Slovenski Bistrici je prvič omenjena v listinah leta 1387: "Preposchackh".Ajznponar napisal/-a: Prenusch Prepuž, ki pa leži nekoliko severno od viadukta in bolj gravitira proti Slovenski Bistrici.
Kje pa izvira Prenoški potok se vidu iz katastra ali v Google Earth.
Ja, seveda je bil to nepomemben viadukt za celotno progo od Dunaja do Trsta...če samo pogledaš viadukte na SemmeringuAjznponar napisal/-a:
3. Zgodovina avstroogrskih železnic iz leta 1898 nikjer ne omenja Plankensteina, vsaj tam ne, kjer sem gledal, t.j. pri gradnji odseka Gradec - Celje. Najbrž ga avtorji niso smatrali za kaj posebnega, kajti Persniški viadukt, za časa pisanja tudi že lep čas zasut, je nekajkrat omenjen, kot sem že citiral v drugi temi. To najbrž tudi pomeni, da Jungbluta ali kakšnega njegovega kolega niso poslali slikat v Zbelovo
Jungblut je bil vojak s slikarsko žilico in je slikal za svoje veselje...
Še vedno pa @ivy čaka, da bomo našli kakšno fotko viadukta Pesnica, saj se je sedaj našlo že ene deset fotk Borovniških viaduktov, tudi tistih s samo tremi oboki
Ja, ta viadukt Zbelovo je pomemben itak samo za MRS Štajerska, da imajo kaj za delati...
mi jim pa pomagamo
Verjemi, da je Ghega vse dobro preračunal...Ajznponar napisal/-a:
4. Nisem gradbenik, ampak pri relativno nizki premostitvi se mi zdi, da je ceneje nasuti nasip (razen seveda čez vodotoke) Pri Pesnici so se menda ravno zaradi močvirja odločili za viadukt in najbrž je enako bilo tudi tu. Edino to mi ni jasno, zakaj so Prenuschbach ob zasutju prestavili, namesto da bi naredili mostiček čezenj.
Pa se je še zafrknil, ko so gradili progo po Ljubljanskem morostu...
Kako so se zafrknili šele graditelji obvozne proge na morostu po WW II...
Jaz mislim, da je bila opeka slabe kvalitete...zamisli si, kako je morala narasti proizvodnja visokokvalitetne opeke...
Ni bilo dovolj izučenih obrtnikov, naprav....in rezultat je bil kmalu viden...
K hudiču je šlo kar nekaj viaduktov, tudi takšnih z manj oboki kot viadukt Zbelovo...tudi nekaj kilometrov nižje v smeri Celja...
Da o Pesniškem viaduktu ne govorimo...
Še dobro, Da se Dolfetov viadukt (Jelenovdolski) še drži kolikor toliko
Ne, štajerska lekcija ni zalegla, saj so poškodbe nastale šele po nekaj letih, takrat pa so že zgradili Borovniški viadukt in tudi viadukte na Semmeringu...tudi s temi so bili problemi...Ajznponar napisal/-a:
5. Tisti dokument o rekonstrukciji sem zaenkrat preletel bolj na hitro. Če sem prav razumel to avstroogrščino, so oboki bili iz opeke, se pravi iz materiala, ki je zatajil že v Pesnici. Pri izvedbi rekonstrukcije sem se sicer malo izgubil, ampak tudi na preostanku (čez Dravinjo) so morali oboke nekako predelati, ker danes vsaj meni ne delujejo nič opečnato. Ampak še dobro, da je graditeljem desetletje kasneje v borovniškem bezirku uspelo zgraditi trdoživejše viadukte, po nekaterih promet teče še danes. Mogoče je štajerska lekcija le zalegla
Problemi pa niso bili samo z viadukti, ampak tudi s predori, grajenimi z opeko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Viadukt Zbelovo /Plankenstein/, še en zasut viadukt...
Pogledali si bomo načrte, ki so priloženi članku Karla Scheidtenberga, ki je bi profesor na tehniški visoki šoli v Gradcu...
Načrt je takšen, kot je načrt, ki ga je objavil Rustja brez datuma v knjigi oz tistemu, ki sem ga jaz in ima letnico 1866. Ta letnica je na načrtu zato, ker je povezana z dopisom iz tega leta in mu je bil načrt priložen. Verjetno je bilo to poročilo o stanju rekonstrukcije po 4 letih.
Zmazka v desnem spodnjem delu načrta ne smete gledati, saj je to tloris nasipa Zgornje Lezeče in so jih v uredništvu časopisa "dodali" na list zaradi varčevanja prostora...
Pogledali pa si bomo še ostale načrte in jih primerjali z originalno ohranjenimi...
Najprej si poglejmo poškodbe viadukta po 15 letih odkar je bil zgrajen...
Na načrtu vidimo razpokane stebre in razpokane oboke.
Poglejmo si, kaj o teh poškodbah piše Karl Scheidtenberger...
Očitno je imel res na razpolago originalne načrte in jih je dal za potrebe objave v reviji prerisati...železocestnik napisal/-a:
članek C. Scheidtenberger-ja: "Reconstruction des Eisenbahn-Viaductes bei Plankenstein in der Strecke Pöltschach-Ponigl der k.k.priv. Südbahn", ki je izšel leta 1873 v zvezku št. 15 Časopisa avstrijskega društva inženirjev in arhitektov (Zeitschrift des österreichischen Ingenieur- und Architekten-Vereins).
Načrt je takšen, kot je načrt, ki ga je objavil Rustja brez datuma v knjigi oz tistemu, ki sem ga jaz in ima letnico 1866. Ta letnica je na načrtu zato, ker je povezana z dopisom iz tega leta in mu je bil načrt priložen. Verjetno je bilo to poročilo o stanju rekonstrukcije po 4 letih.
Zmazka v desnem spodnjem delu načrta ne smete gledati, saj je to tloris nasipa Zgornje Lezeče in so jih v uredništvu časopisa "dodali" na list zaradi varčevanja prostora...
Pogledali pa si bomo še ostale načrte in jih primerjali z originalno ohranjenimi...
Najprej si poglejmo poškodbe viadukta po 15 letih odkar je bil zgrajen...
Na načrtu vidimo razpokane stebre in razpokane oboke.
Poglejmo si, kaj o teh poškodbah piše Karl Scheidtenberger...
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Re: Viadukt Zbelovo /Plankenstein/, še en zasut viadukt...
Zanimivo!
Na "Fig.4" zgleda, kod da je prikazano, da so viadukt že podprli!
Na "Fig.6" pa je razločno prikazana razlika med prvotnimi oboki in novimi, nižjimi, ojačanimi oboki!
Na "Fig.4" zgleda, kod da je prikazano, da so viadukt že podprli!
Na "Fig.6" pa je razločno prikazana razlika med prvotnimi oboki in novimi, nižjimi, ojačanimi oboki!
LP _Borsig_
Pa fajn se še mejte!
Pa fajn se še mejte!
-
- Strojevodja I
- Prispevkov: 306
- Pridružen: 04.09.2009, 16:01
Re: Viadukt Zbelovo /Plankenstein/, še en zasut viadukt...
Vse kar sem našel pri sebi s področja Zbelovega
Grad Plankenstein
*****
Zbelovo s tovarno in obema vlakecama
Grad Plankenstein
*****
Zbelovo s tovarno in obema vlakecama
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Viadukt Zbelovo /Plankenstein/, še en zasut viadukt...
Pa si poglejmo, kaj je profesor Karl Scheidtenberger opisal viadukt Zbelovo/Plankenstein/ v času, ko so ga zgradili...
"Viadukt je bil zgrajen leta 1845 in je bil zgrajen z namenom, da prečijo dolino Dravinje, na njem pa je bila položena proga z radijem R= 758,6 metra.
Z 19 oboki po 7.586 metra svetle odprtine je bil dolg 221,2 metra, visok pa je bil 13,275 m nad srednjim nivojem reke Dravinje in od 9,5 do 11 m nad tlemi okolice.
Na viaduktu sta bila položena dva tira.
Nekateri izmed obokov so služili posebnim namenom, tako prvi iz smeri Dunaj-Trst za podvoz občinske ceste Poljčane-Konjice, drugi in tretji obok sta služila za strugo reke Dravinje, 19. obok pa za strugo Prenoškega potoka in za vaško pot.
Stebri so na temeljeni na pilotih in leseni gredi (Pfalrost)
Stebri so zgrajeni iz kamna in obloženi s kamnito oblogo do višine pričetka obokov.
Debelina stebrov znaša 1,580 m, dolžina pa 9,166 m.
Obok je izdelan iz polkrožnih opečnih lokov debeline 0,632 m, katerega notranji del je v najvišjem delu (Laibung) 1,580 m pod nivojem tračnice. Ta obok je preko obzidave prekrit tudi z asfaltno prevleko.
še link za Laibung: http://de.wikipedia.org/wiki/Laibung
Gradbeno stanje viadukta je bila že v letu 1860 tako slabo, tako da je bilo potrebno glede na varnost železniškega prometa voziti z vlaki s stalnim signalom "vozi počasi".
"Viadukt je bil zgrajen leta 1845 in je bil zgrajen z namenom, da prečijo dolino Dravinje, na njem pa je bila položena proga z radijem R= 758,6 metra.
Z 19 oboki po 7.586 metra svetle odprtine je bil dolg 221,2 metra, visok pa je bil 13,275 m nad srednjim nivojem reke Dravinje in od 9,5 do 11 m nad tlemi okolice.
Na viaduktu sta bila položena dva tira.
Nekateri izmed obokov so služili posebnim namenom, tako prvi iz smeri Dunaj-Trst za podvoz občinske ceste Poljčane-Konjice, drugi in tretji obok sta služila za strugo reke Dravinje, 19. obok pa za strugo Prenoškega potoka in za vaško pot.
Stebri so na temeljeni na pilotih in leseni gredi (Pfalrost)
Stebri so zgrajeni iz kamna in obloženi s kamnito oblogo do višine pričetka obokov.
Debelina stebrov znaša 1,580 m, dolžina pa 9,166 m.
Obok je izdelan iz polkrožnih opečnih lokov debeline 0,632 m, katerega notranji del je v najvišjem delu (Laibung) 1,580 m pod nivojem tračnice. Ta obok je preko obzidave prekrit tudi z asfaltno prevleko.
še link za Laibung: http://de.wikipedia.org/wiki/Laibung
Gradbeno stanje viadukta je bila že v letu 1860 tako slabo, tako da je bilo potrebno glede na varnost železniškega prometa voziti z vlaki s stalnim signalom "vozi počasi".
Zadnjič spremenil železocestnik, dne 25.01.2010, 15:33, skupaj popravljeno 1 krat.
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Viadukt Zbelovo /Plankenstein/, še en zasut viadukt...
Poškodbe viadukta:
Vsi oboki imajo približno 1,580 m od obeh stranskih površin proti vrhu in vzporedno s površinama več ali manj razširjene razpoke a, ki se pri večini stebrov podaljšujejo tudi v stebre. Celo tako močno, da izgleda, kot da se je viadukt v celotni dolžini razdelil na tri dele.(Fig.1)
Poleg tega imajo nekateri stebri na čelni strani vertikalne razpoke b, ki se pri nekaterih stebrih razširjajo celo do vrha ograjnega zidu (Fig.2)
Viadukt je bil torej popolnoma poškodovan in je bilo potrebno izvesti rekonstrukcijo.
Vsi oboki imajo približno 1,580 m od obeh stranskih površin proti vrhu in vzporedno s površinama več ali manj razširjene razpoke a, ki se pri večini stebrov podaljšujejo tudi v stebre. Celo tako močno, da izgleda, kot da se je viadukt v celotni dolžini razdelil na tri dele.(Fig.1)
Poleg tega imajo nekateri stebri na čelni strani vertikalne razpoke b, ki se pri nekaterih stebrih razširjajo celo do vrha ograjnega zidu (Fig.2)
Viadukt je bil torej popolnoma poškodovan in je bilo potrebno izvesti rekonstrukcijo.
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Viadukt Zbelovo /Plankenstein/, še en zasut viadukt...
Predno se je pripravil projekt za rekonstrukcijo in predno je dobila rekonstrukcija zeleno luč (beri denar, o njem pozneje ), je bilo potrebno zavarovati viadukt, da se ne razsuje...
saj je moral promet potekati neprekinjeno (vsakršna podobnost s sedanjim stanjem je zgolj slučajnost )...
To pa so naredili s "podšprajcanjem"(podprtjem). Vsi namreč vemo, koliko zdrži les pokonci....
Pod oboke so vpeli odre in ti so delovali kot vpetje po celotni dolžini viadukta...tako so onemogočili stranske zamike. (Fig.3)
Posebno pa so zaščitili še stebre, ki so bili v vodi...
Po celi višini so jih "oblekli" in medsebojno podprli. Podprtje je bilo izvedeno z vertikalnimi "punti" (stebriči), ki so jih povezali med sabo in s stebri z železniškimi tirnicami...
S to sanacijo so želeli pritisk prevzeti na čimvečji površini in jo prenesti na čimvečjo površino, za kar so porabili deske (Schallbrett), plohe, stebriče...
Vidimo pa, da je bil viadukt hudo zmahan, verjetno ni bil nič boljši Pesniški viadukt
saj je moral promet potekati neprekinjeno (vsakršna podobnost s sedanjim stanjem je zgolj slučajnost )...
To pa so naredili s "podšprajcanjem"(podprtjem). Vsi namreč vemo, koliko zdrži les pokonci....
Pod oboke so vpeli odre in ti so delovali kot vpetje po celotni dolžini viadukta...tako so onemogočili stranske zamike. (Fig.3)
Posebno pa so zaščitili še stebre, ki so bili v vodi...
Po celi višini so jih "oblekli" in medsebojno podprli. Podprtje je bilo izvedeno z vertikalnimi "punti" (stebriči), ki so jih povezali med sabo in s stebri z železniškimi tirnicami...
S to sanacijo so želeli pritisk prevzeti na čimvečji površini in jo prenesti na čimvečjo površino, za kar so porabili deske (Schallbrett), plohe, stebriče...
Vidimo pa, da je bil viadukt hudo zmahan, verjetno ni bil nič boljši Pesniški viadukt
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers