"Slovenske" lokomotive v bivši Avstro-ogrski monarhiji

[železocestnik]

V Mohoričevi Parni vleki si poglejmo še naslednji nakup KRB lokomotiv v letu 1874.
Takole piše:
"Za kratke proge ozirom posamezne odseke glavnih prog si je KRB pomagala s tenderkami, ki jih je kot prva uvedla v svoje obratovanje. Naročila je 8 tenderk v tvornici Kraus v Münchnu v letu 1872 in v švicarski tvornici Winterthur še 10 skoraj podobnih strojev. Prve so dobile uvrstitev pod kkStB 62, druge pod kkStB 63 in so prevzemale manjše in krajše vlake ali dopregale tovorne vlake na strmih odsekih."

Med temi desetimi lokomotivami KRB III (KRB 110 - 128), kasneje kkStB 63, so 4 "Slovenske":

TERGLOU /TRIGLAV

MANGART

DRAU /DRAVA/

RAIBL /RABELJ/

Fotko lokomotive kkStB 63, izdelano leta 1874 v tovarni lokomotiv Winterthur, najdem samo pri Mohoriču...



vir: http://de.wikipedia.org/wiki/KkStB_63

[železocestnik]

KRB je kupila v tovarni lokomotiv v Floridsdorfu leta 1873 sedem lokomotiv, ki so bile označene KRB IV od KRB 130 do 142. Kasnejša oznaka je bila kkStB 54.
Državna železnica Trbiž-Tablja, ki jo je upravljal KRB pa je kupila leta 1879 dve lokomotivi KRB 201 in 202, ki sta kasneje tudi dobili oznake vrste kkStB 54.

Mohorič je napisal o nakupu lokomotiv za odsek Trbiž /Tarvis/-Tablja/Pontafel/:
"Tudi StB je kupila 2 lokomotivi za njen odsek Trbiž-Pontafel v letu 1879 in ju označila s številkama 200 in 201, ki so prejele kasneje označbo 54.41 in 54.49. Imele so tudi imena in med njimi je bila "Dobrač" 202."

Lokomotivi, kupljeni leta 1879, z oznakami KRB 200 in KRB 202 sta obe "Slovenski":

WISCHBERG /VIŠ gora Julijskih Alpah: 2666 m)

DOBRACZ /DOBRAČ/

Mohorič ima v knjigi tudi fotko lokomotive DOBRAČ...




vir: http://de.wikipedia.org/wiki/KkStB_54

[železocestnik]

Državna železnica Trbiž-Tablja /k.k. Staatsbahn Tarvis-Pontafel/ je leta 1879 kupila za to progo, ki je bila v upravljanju KRB še pet lokomotiv v tovarni lokomotiv Wiener Neustadt. Oznake so bile KRB 201 do 209, po letu 1884 so dobile oznake kkStB 109 do 112, po letu 1897 pa so jih začeli predelovati v vrsto kkStB 2, tako da so vse preživele WW I kot vrsta kkStB 2.

Izmed teh petih lokomotiv so štiri "Slovenske":

SCHLITZA /ZILJICA/

FELLA /BELA/

LUSCHARI / VIŠARJE/

PREDIL /PREDEL/

Kako so izgledale? Wikipedija nam ponudi fotko lokomotive vrste kkStB 1, izdelane leta 1877, in scer z imenom GRIMMING



vir:
http://de.wikipedia.org/wiki/KkStB_1
http://www.pospichal.net/lokstatistik/


Se NE nadaljuje

[Barbarpapa1]

Pozdrav

Zelo zanimivo pisanje, @ŽC - hvala za ta pregled. Me je pa malo "piknilo" poimenovanje lokomotive kkStB 1 Ziljica - Schlitza. Kaj se je v pisanju kaj spremenilo od takrat? Italjani to danes pišejo Slizza, Nemci Gailitz, mi pa Ziljica (ali Zilica). Izgleda, kot da je nekdo zmešal nemški in italijanski zapis

LP

Jože

[železocestnik]

Ja, saj veš kako je pri odločanju
Nekdo ti nekaj pripravi...lahko tudi strokovno, ampak ga ti zato malo plačaš...
Pride do tebe, da ne izpade, da te lastniki plačujejo brez veze, pa moraš nekaj narediti...
Pa narediš takole: 50% italijansko, 50% nemško, da se ne skregajo domačini...Slovenci se pa itak ne upajo upirati...
In če je ta šefe na Dunaju še Madžar po vrhu (DOBRACZ mu ne pozabim ) pa smo tam

V resnici pa sem se zaradi pozne ure in brez možnosti kontrole po knjigah odločil s pomočjo spleta...oz. ebay-a

http://cgi.ebay.de/AK-Litho-Tarvis-Schl ... 6004r16802

http://cgi.ebay.ph/TARVISIO-BURRONE-DEL ... ILF:PH:102

[Ajznponar]

Ali tudi Josef Pospichal bere to temo? Pravkar našel manj kot teden star pregled Rudolfovih lokomotiv. Tule pri vrhu je pa nekaj linkov do še bolj frišnih serij z Južne železnice.

[železocestnik]

vir:
http://de.wikipedia.org/wiki/KkStB_1
http://www.pospichal.net/lokstatistik/


Se NE nadaljuje

Ja, sem na koncu napisal, da sem upošteval tudi Pospichalovo statistiko...
Pospichal je kar na tekočem, kaj se dogaja po forumih, tudi po bivši YU.
Ima pa nekaj malih napakic, ga bom posebej obvestil, saj jih rad popravi.
Na žalost pa nimam knjig, ki so napisane kot referenca v wikipediji, ni jih niti v COBISS-u

Sedaj pa si prišel na vrsto ti
Kot si že obljubil, boš na slovensko wikipedijo spravil en članek o imenih lokomotiv v AO, ki so bile poimenovane po slovenskih krajih oz. imamo Slovenci za te kraje exonym.

Dolfe pa, ki ima vedno pri sebi kalkulator, pa bo ugotovil uspešnost projekta
Razmerje med njegovimi "prevodi" na začetku teme (Aussee se mu ne šteje) in ŽC...v %

[Barbarpapa1]

Pozdrav

Linki razglednic so me prepričali...Najverjetneje je to nemška transkripcija furlanskega imena (La Slize bi naj bilo. Kako se pa izgovarja, se mi pa sanja ne.... ). Tisto z Italijani, pa vsaj ob času nastanka lokomotive ne bo držalo. Porečje Ziljice (oziroma Kanalska dolina) je takrat spadalo pod Koroško in po štetju leta 1910 je živelj na Koroškem bil razdeljen z 76,8% na nemško govoreče, 20,7% je bilo Slovencev in 82! (dvainosemdeset) Italijanov! Slika se je menjala šele v 20-tih letih preteklega stoletja, ko je v te predele Mussolini na veliko priseljeval Italijane iz juga Italije.

Podobno, kot omenja @ŽC za DOBRACZ, smo imeli tudi v moji družini. Moj oče je bil rojen med obema vojnama v Prekmurju, konkretno v Šalovcih. Naš priimek se konča na č. Človek, ki je zapisal rojstvo mojega očeta, je poznal samo madžarski pravopis in je zapisal končnico kot cz! Ti dokumenti so se pojavili spet ob osamosvojitvi Slovenije, konkretno ob izdaji novih dokumentov. Takrat so mojega očeta opozorili, da na dosedanjih dokumentih priimek ni zapisan pravilno in da bi moral imeti cz na koncu...Oče je uslužbenki poskusil obrazložiti zadevo, pa ga je teta enostavno vprašala po najbližjem sorodniku. Jasno, da je navedel mene pa še moj EMŠO. Ko je gospa ugotovila, da sem v resnici njegov sin, je brez velikeka pompa zapisala tisti "č" in zadeva je bila zaključena (prvič, edinič, in zadnjič, da "oblast" ni komplicirala, ko smo imeli opravka z njo )

Malo OT....za popestritev...

LP

Jože

[železocestnik]

Iz vsakega OT se lahko kaj naučiš...samo Dolfetu to dopovedat
Zdaj se lahko malo hecamo, ko nam je "Slovenskih" lokomotiv zmanjkalo
Kdo bi si mislil, da nam bo ebay pomagal pri raziskavah
Zdaj lahko rečemo, da smo izkoristili vse vire

[Dolfe]

Dolfe pa, ki ima vedno pri sebi kalkulator, pa bo ugotovil uspešnost projekta
Razmerje med njegovimi "prevodi" na začetku teme (Aussee se mu ne šteje) in ŽC...v %

Kalkulator je škripnil, zato bo ocena kar na en učk in čez prst.

V Zagrebu in v Kranju je tako, več keša daš - več imaš.
Ampak, ker so pri nas drugačne forumske norme, je kolektivna ocena: "Čista 10.-tka - brez kosti!"

[bart]

Zanimivo in poučno branje ŽC.

Hvala.

P.S. Postaja LEOBEN je istega tipa kot ŽP Škofja Loka.

[železocestnik]

Se ti zahvaljujem za podporo, kakor tudi ostalim forumašem in naključnim obiskovalcem, ki so z ogledi omogočili, da je nastalo, kar je sicer skrito po spletu in v knjigah.
Sicer bi obupal, saj je bilo kar precej dela zbirati in sortirati podatke.
Je pa res, da takšno delo danes lahko naredi vsak, samo vztrajen mora biti.

Sem pa obenem malo "prekontroliral" zgodovinski del Švajgarjeve knjige Parna vleka na Slovenskem in ugotovil sem, da je ta del korektno napisan, zato je bilo v tekstu kar nekaj njegovih citatov. Je pač še živel v času parne vleke in je imel na razpolago gradivo, ki ga danes ni več oz. je pri zbirateljih v Avstriji (morda tudi kje v Sloveniji?).

@Barbarpapa1, tisto o 50-50 sem mislil na to, kako uradniki iz dveh imen naredijo tretje
Za dokaz, koliko Slovencev pa je živelo v okolici Trbiža in ob Ziljici pa lepim popis prebivalstva iz leta 1846, ki je še edini, kjer še ni imela politika zraven rok (Czörnig-ov (Černikov) popis). Na žalost imam samo zbir podatkov, ki so bili objavljeni v Memorandumu vlade Federativne Narodne Republike Jugoslavije, brez datuma izdaje (privatna last ŽC). To je bilo gradivo za mirovno pogodbo z Avstrijo (v srbščini)...

[železocestnik]

Italjani to danes pišejo Slizza, Nemci Gailitz, mi pa Ziljica (ali Zilica). Izgleda, kot da je nekdo zmešal nemški in italijanski zapis

Linki razglednic so me prepričali...Najverjetneje je to nemška transkripcija furlanskega imena (La Slize bi naj bilo. Kako se pa izgovarja, se mi pa sanja ne.... ).

V srednjem veku (do vključno 13. stoletja) Furlani niso imeli imena za Ziljico (glej Antonino di Prampero:Saggio di un glosario geografico Friulano dal VI al XIII secolo, Tavagnacco 2001; tudi na spletu: http://www.comune.tavagnacco.ud.it/vita ... o-friulano). Bila pa je Kanalska dolina v srednjem veku v cesarskih rokah, vendar Jakš omenja Trbiž okoli leta 1400 kot izključno italijansko (furlansko) naselje (http://members.aon.at/heinzi.krabina/bu ... Toc7084228) med drugimi slovenskimi in nemškimi.

Res je sedaj nekdo zapisal na wikipediji, da je Ziljica po furlansko: Slize, za Ziljo pa: la Gail, vendar milim, da je to potrebno še preveriti

[Josef Pospichal]

Das Foto der KRB 202 (DOBRACZ), wie es hier im Forum gezeigt wird, ist verfälscht; in unserem Buch
"die kkStB-Triebfahrzeuge, Band 2"
ist auf der Seite 576 das Werkfoto in einem ausgezeichneten Zustand zu sehen, und zwar mit dem Namen DOBRACZ in der von mir angegebenen Schreibweise.

Liebe Grüße aus Wien
Josef Pospichal

[železocestnik]

@Josef Pospichal, danke für Ihre Entdeckung des Fehler.
Leider haben wir hier in Slowenien nur Band I (bei prof. Bogić) zur verfügung. Jetz hat Muzeum keine Geld mehr für neue Bände zu kaufen und auch in andere Bibliotheken gibt es keine Buche aus Ihre Serie



Bis jetzt schon 4.Bände...gratulieren!

Bin ich zufrieden, dass haben Sie nicht mehr Fehlern gefunden
Dazu noch eine Bitte: kan Sie Bewilligung für Veröffentlichung des Photo des DOBRACZ /Dobrač aus Ihre Buch auf Forum zu geben?

Lep pozdrav iz Slovenije.



za slovenske forumaše:
Tokrat je bil prevod iz slovenščine v nemščino "frajhand"
Sem dal tekst v Gugl in kar je padlo ven je padlo

Torej, zahvalil sem se g. Pospichalu, da je opozoril na napako in da nas je usmeril na njegovo knjigo, kjer je lepa fotka Dobrača.
Seveda nisem mogel iz kože in sem pojamral, da teh njegovih knjig ni v Sloveniji in da pač delamo pod malo težjimi pogoji...in posledično se prikrade tudi kakšna napakica