VLAKI.INFO

Iz teme o železniškem muzeju Dunaj vlečem poste v novo temo o "Slovenskih" lokomotivah v bivši Avstro-ogrski monarhiji, torej o lokomotivah, ki so nosila imena slovenskih krajev...na žalost v nemščini

Vendar to za forumaše ni noben problem...

Dolfe napisal/-a:

bojan napisal/-a:.........

(Predvidevam, da lahko smatramo, da ga je dobila zares po našem Zidanem Mostu)

Vsekakor!
Tako kot lokomotivi TRIGLAV in LJUBLJANA. Iz omenjenega vira je jasno razvidno, da so te lokomotive bile razvite in narejene ravno za progo Južnih železnic.

MMG, V tej skupini so bile lokomotive z imeni: DRAU, AUSSEE, SAVE, LOIBL, TRIGLAV, LAIBACH, STEINBRÜCK in CILLI. Vse so bile narejene v tedanji Avstriji in po cesti prepeljane preko Semmeringa.
Še moj domnevni prevod imen: Drava, Aussee-ne vem, Sava, Ljubelj, Triglav, Ljubljana, Zidani Most in Celje. Upam da se nisem preveč zmotil.

...in tako smo prišli do slavnega "frajhand" prevoda

železocestnik napisal/-a:

Dolfe napisal/-a:

železocestnik napisal/-a:Vse prevode sem pregledal večkrat, da bi našel kakšno napakco...

Nimam sreče...

Ha! in to je čist frei-hand (brez rok) prevod .

Bravo!

Zdaj pa nova domača naloga...nisi naštel vseh "slovenskih" lokomotiv...samo tiste za katere si vedel odgovor...

http://de.wikipedia.org/wiki/SStB_%E2%8 ... Monfalcone

Dolfe je malo počakal z domačo nalogo, morda bo pa profesor le pozabil

Je pa tudi res, da naloga ni bila lahka, vmes pa se je nabralo kar nekaj novega gradiva, tako da jo lahko sedaj skupaj naredimo

Najprej si bomo pogledali "Slovenske" lokomotive "Južne državne železnice" /K.k. südliche Staatsbahn/

Leta 1844 je bila zgrajena lokomotiva GRATZ. Vzeli jo bomo za svojo in jo imenovali GRADEC. V tem času je v Gradcu živelo in študiralo kar nekaj Slovencev.

Med lokomotivami izdelanimi leta 1845 v tovarni lokomotiv Wien-Glognitzer Fabrik (tudi zgornja je bila izdelana v tej tovarni) pa je bilo pet "naših":

PETTAU /PTUJ/

MARBURG /MARIBOR/

VILLACH /BELJAK/

WEIXELBURG /VIŠNJA GORA/

KRAINBURG /KRANJ/

Leta 1846 je bila v isti tovarni izdelana lokomotiva LAIBACH /LJUBLJANA/

Od lokomotive GRATZ do lokomotive LAIBACH so izgledale takole:



še link z opisi: http://de.wikipedia.org/wiki/SStB_%E2%8 ... is_Laibach



Naslednje "naše" pa imajo letnico izdelave 1845/6:

ADRIA /JADRAN/

LEITERSBERG /KOŠAKI/

DRAU /DRAVA/

KÄRNTEN /KOROŠKA/

KRAIN /KRANJSKA/

LIPOGLAU /LIPOGLAV/

Kako pa so izgledale te lokomotive? Poglejmo v wikipedijo...



Še link do opisa in seznama:
http://de.wikipedia.org/wiki/SStB_%E2%8 ... s_Lipoglau


Se nadaljuje

Na vrsti so lokomotive, ki so jih "razšraufane" pripeljali preko velike luže - iz firme Norris v Philadelphiji v ZDA...in jih "sešraufali" v Avstriji leta 1846:

MUR /MURA/

SAVE /SAVA/

TERGLOV /TRIGLAV/

IDRIA /IDRIJA/

TIMAVO /TIMAV/

LOIBL /LJUBELJ/

ISTRIA /ISTRA/

TERGESTE /TRST/

Kako je izgledala MURA Podobno kot MÜRZ...
Lokomotiva MUR, MÜRZ... so dobile leta 1860 oznako serije Südbahn SB 17.



vir: wikipedija
link: http://de.wikipedia.org/wiki/SStB_%E2%8 ... bis_Stainz


Kako pa so izgledale lokomotive od SAVE do TRSTA
Tako kot LJUBELJ /LOIBL/...
Lokomotive SAVE....do TERGESTE so dobile leta1860 oznako vrste Südbahn SB 16



vir: wikipedija

link: http://de.wikipedia.org/wiki/SStB_%E2%8 ... is_Wechsel

Ne vem zakaj ampak meni vsaj dve falita iz tega popisa, t.j. Zidani most (Steinbrück) in Celje (Cilli). Ju še iščeš?

ŽCM,

ne rabim GČM jedan komad (še zdaj se režim), ampak bi te prosil za naslednjo informacijo: na

http://postavljalnica-celje.si/O_drustvu_4.html

smo zapisali

"... V teh zgradbah (ena je porušena) so bile prve delavnice za parne lokomotive v Celju. Tu so tudi sestavili parno lokomotivo "Ocean" z osnim zaporedjem 2B, kategorija III., iz tovarne Norris/ZDA (tov. št. 331/1846, prog. osi 1080 122/22, št. SB 879). Iz Združenih držav Amerike je bila pripeljana v tržaško pristanišče, od tam pa po delih s konjsko vprego v celjsko delavnico, kjer so jo nato sestavili in usposobili za vožnjo."

Ali imaš kje kakšno sliko te mašine?

Lp,

Tono

Ja, sem razmišljal, da bi "OCEAN" priključil med "Slovenske" lokomotive...
...če se prav spomnim, je eden izmed naših članov zapisal, da se je pripeljal z vlakom v Koper, še prej pa je imel krasen pogled na Jadranski ocean

Tono, Ocean je podoben Savi, Triglavu, Idriji, Timavu, Ljubelju, Istri in Trstu. Če imaš fotko od katerega od teh, imaš tudi fotko OCEANA. Samo napis na ploščici zamenjaj. Če ti ne gre, veš kdo je mojster za fotomontaže...kontakti izključno po ZS
Fotografije z montažne linije pa na žalost nimam

Gorchi,
se nadaljuje
Zgolj po naključju pa res s Celjem in Zidanim Mostom

Pozdrav

Če se ne motim, je bila lokomotiva Ocean prva, ki je pripeljala v Maribor (iz celjske strani)....In zgolj za info, po njej so v Mariboru imenovali nov hotel (no, obstaja par let) nasproti kolodvora, pri Kidričevem spomeniku...

LP

Jože

Nadaljujemo z lokomotivami, zgrajenimi leta 1848,1849 in 1850 v Strojnih delavnicah družbe Železnica Dunaj-Raab (Maschinenwerkstätte der k.k. priv. Wien-Raber Eisenbahn-Gesellschaft: WRB).

Lokomotive od CILLI/Celje/ do MONFALCONE /Tržič/ so sestrske lokomotive in so bile leta 1860 označene pri Južni železnici kot vrsta SB 15a. Poleg tega so si te lokomotive pridobile še ime Male Glogničanke /Kleine Gloggnitzer/, saj so imele manjši premer cilindra in so zato spadale v nižji razred po moči parnega stroja. Poleg tega so bile tudi precej lažje.

CILLI /CELJE/

STEINBRÜCK /ZIDANI MOST/

TÜFFER / LAŠKO/

ROHITSCH / ROGATEC/

KLAGENFURT /CELOVEC/

SAGOR /ZAGORJE/

PREVALI /PREVALJE/

REICHSVERWESER;WOLFSBERG /najprej poimenovana po štajerskem nadvojvodi Janezu, kasneje preimenovana v WOLSBERG /VOLŠPERK na Koroškem/

FERLACH /BOROVLJE/

RANN /BREŽICE/

ADELSBERG /POSTOJNA/

ZIRKNITZ /CERKNICA/

PONTAFEL /TABLJA/

GÖRZ /GORICA/

BLEIBURG /PLIBERK/

DUINO /DEVIN/

MONFALCONE /TRŽIČ/

SAN /Sann=Savinja ?/

GRADISCA /GRADIŠČE ob Soči/


Na fotografiji iz wikipedije si lahko ogledamo KLAGENFURT /CELOVEC/...




Od te vrste (SB 15 a) je ohranjena lokomotiva STEINBRÜCK /ZIDANI MOST/ v Tehniškem muzeju na Dunaju...

Hvala ti za to in za naljevanja - blazno zanimivo!

ŽC,

glede Ausseeja: na Wikipedii (http://sl.wikisource.org/wiki/Zgodovina ... ega_naroda) v Zgodovini slovenskega naroda se Aussee pojavlja kot Osoje. Mogoče je to to.

Lp,

T

Dobro si to napisal:

Tono napisal/-a: Mogoče je to to.

Dr. K. Štrekelj je zapisal leta1904 v Časopisu za zgodovino in narodopisje v Mariboru leta 1904:
" Naš pesnik primerja potujčeno zemljo pergamenu, ki je prišel v roke tujcu, kateri je zbrisal stari poetični tekst in začrtal na njega mesto svoje treznoprozajične zapiske. Kakor ni več videti na pergamenu obene stare črke, enako se zdi pesniku na potujčeni zemlji vse zbrisano in pokončano, kar bi spominjalo na čase, ko so tam živeli najbližji bratje naših prednjikov:

Tuj trg in grad, tuj ves je kras,
Oh naši so samo - grobovi!
(Simon Gregorčič)

Izpeljal je slovenski izvor besede Aussee v Osoje, Gruden pa, ki ga navajaš, ga je leta 1910 povzel.
Je pa potrebno preveriti, kaj o tem mislijo današnji slovenisti, predno uvrstimo lokomotivo na seznam "slovenskih"

A je možno, da gre za današnji Bad Aussee, štajersko zdravilišče blizu tromeje s Salzburško in Gornjo Avstrijo, ki je je predpono Bad dobilo šele 1911?

To je to
Rudniki soli...

Pogledal sem še v knjigo Fritza Lochner-ja von Hüttenbach-a: Steirische Ortsnamen,Graz 2008.
Lochner sicer priznava slovenski izvir imena Aussee, vendar po njegovem mnenju ime kraja izhaja iz slovenskega "ustje", saj se tam stekata dve reki.

Slovenisti se nagibajo bolj k razlagi, da ime kraja Aussee izhaja iz slovenskega Osoje.

Tako se odločim, da lokomotivo AUSSEE vključim v naš seznam "slovenskih" lokomotiv.
Kraj Aussee, sedaj Bad Aussee je na severozahodnem delu Štajerske.

Dodajamo torej našemu seznamu še lokomotivo, izdelano leta 1845:

AUSSEE /OSOJE/



link: http://images.google.si/imgres?imgurl=h ... 6%26um%3D1


ter lokomotivo, izdelano leta 1846:

GROSSGLOCKNER /VELIKI KLEK/

Prebili smo se do lokomotiv, izdelanih v letih 1849 in 1850 v Strojni delavnici železnice Dunaj-Raab (WRB), ki so bile leta 1860 uvrščene v vrsto 15 družbe "Južne železnice" (SB 15).
Glede na to, da so imele močnejši parni stroj (večji premer bata), večji premer pogonskih koles, večjo kurilno površino kot vrsta 15a, so si pridobile tudi vzdevek "velike Glogničanke" /Grosse Gloggnitzer/.
V to vrsto so bile uvrščene lokomotive od PLANINE do KVARNERJA /QUARNERO/.

"Slovenske" lokomotive med njimi pa so naslednje:

PLANINA

GOTSCHE /KOČEVJE/

LEIBNITZ /LIPNICA/

KARST /KRAS/

PRAGERHOF /PRAGERSKO/

SALLOCH /ZALOG/

SPIELFIELD /ŠPILJE/

ST. GEORGEN /ŠENTJUR/

PIRANO /PIRAN/

POLA /PULJ/

ST: VEIT /ŠENTVID/

TRIEST /TRST/


Na žalost ni za te lokomotive nobene fotke

vir: http://de.wikipedia.org/wiki/SStB_%E2%8 ... s_Quarnero

...kar pa sploh ni tako kritično, saj so drugače popolnoma podobne "malim Glogničankam", od katerih pa je ohranjen "Zidani most".

Sedaj pa nastopi umiritev nakupov lokomotiv, saj 3 leta ne kupijo nobene lokomotive, razen testnih: BAVARIA, NEUSTADT, VINDOBONA in SERAINIG leta 1851.

Naslednja vrsta lokomotiv, ki so jo nabavili pri "Južni železnici" je vrsta SB 4 (stara oznaka leta 1860: SB 4; od leta 1864 dalje: SB 10). Imena pa so dobile lokomotive od WOCHEIN/BOHINJ/ do DELIUS...
Izdelane so bile v Strojnih delavnica železnice Dunaj-Raab (WRB) v letih 1853 in 1854.

Izgledale so takole (fotko si sposodimo pri wikipediji...).

Takole je izgledala lokomotiva SCHÖCKEL...sestrska vseh "naših"...



"Slovenske" lokomotive te vrste pa so bile:

WOCHEIN /BOHINJ/

DONATIBERG /DONAČKA GORA/

BACHER /(verjetno bi moralo pisati BACHERGEBIRGE oz. BACHERNGEBIRGE) /POHORJE/

LAVANT /LABOT/

GURK /KRKA/

LASSNITZ /ne vemo, ali je mišljena reka, potok ali kraj; sicer: LOŽNICA, LAZNICA/

VOGLEINA /VOGLAJNA/

SAUERBRUNN /ROGAŠKA SLATINA/

vir: http://de.wikipedia.org/wiki/SStB_%E2%8 ... eebenstein