"Slovenske" lokomotive v bivši Avstro-ogrski monarhiji

Vse o zanimivi zgodovini železne ceste skozi čas.
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: "Slovenske" lokomotive v bivši Avstro-ogrski monarhiji

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

Wikipedija nam nudi še eno fotko Engerthke, leto mlajše, ki so jo v tovarni lokomotiv Kessler v Eslingenu izdelali za Združene švicarske železnice.

Torej SPLUEGEN 25, letnik 1858...
V malo večji resoluciji, da si bo Tono lahko ogledal "drogovje" :wink:

Slika

Smo zaključili s "Slovenskimi" lokomotivami pri družbi "Južne državne železnice" in se lahko malo hecamo :lol:

Čaka nas pa Rudolfova železnica :roll:
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
Tono
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4017
Pridružen: 13.05.2007, 15:44
Kraj: Ptuj

Re: "Slovenske" lokomotive v bivši Avstro-ogrski monarhiji

Odgovor Napisal/-a Tono »

Hvala, ŽC, hvala!

Lp,

T
Dosta je više ćumura, prelazimo na jeftinu naftu!
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: "Slovenske" lokomotive v bivši Avstro-ogrski monarhiji

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

Ko pa smo že v Švici, pa si poglejmo še njihovo najstarejšo delujočo lokomotivo, Engerthko, izdelano pri Kesslerju v Esslingenu leta 1858...

Torej...
GENF 28 /to je "naša" ŽENEVA"/
http://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%BDeneva

Slika

vir: http://de.wikipedia.org/wiki/SCB_Ec_2/5

...tukaj pa še njeno "drogovje" za Tonota :lol:

Slika
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: "Slovenske" lokomotive v bivši Avstro-ogrski monarhiji

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

Tale Engerthka, izdelana leta 1856 v tovarni lokomotiv Kessle v Esslingenu pa je varno shranjena v železniškem muzeju v kraju Mulhouse...

Torej...

L* ADOUR, letnik 1856

Slika

vir: wikipedia http://en.wikipedia.org/wiki/File:032_T ... RA_001.JPG
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
Tono
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4017
Pridružen: 13.05.2007, 15:44
Kraj: Ptuj

Re: "Slovenske" lokomotive v bivši Avstro-ogrski monarhiji

Odgovor Napisal/-a Tono »

Hočemo še drogovja :)
Dosta je više ćumura, prelazimo na jeftinu naftu!
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: "Slovenske" lokomotive v bivši Avstro-ogrski monarhiji

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

Kot nam poroča Mohorič v knjigi: Zgodovina železnic na Slovenskem, Lj 1968, pa niso bila "Slovenska" imena lokomotiv tudi noben problem za takratne novinarje... :lol: :lol:

Takole so poročali novinarji v "Novicah" o preizkusnih vožnjah iz Celja leta 1845...

"Kjer so pred enim letom še zeleni travniki in cveteči verti bili, zdaj je kolodvor (Bahnhof) stoji, veličansko kot kakiga kneza poslopje, gre železnica (železna cesta) in hrumejo železni sloni, hlaponi (Lokomotiven) imenovani.
Že več dni poskušajo, te železne konje, kakor jih kmetje okoli Celja imenujejo. Pripravljeni so že trije hlaponi, kteri imajo imena: Ocean, Veliki Klek (Grossglockner) in Idria..."
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: "Slovenske" lokomotive v bivši Avstro-ogrski monarhiji

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

Gorenjska proga od Ljubljane do Trbiža je bila zgrajena v dveh letih in predana prometu 14. decembra 1870.Zgradila jo je privatna železniška družba Kronski princ Rudolf (Kronprinz Rudolfbahn: KRB).

Verij Švajgar piše v knjigi: Parna vleka na Slovenskem, Lj 1984 o lokomotivah Rudolfove železnice:
" Mnoge lokomotive so nosile imena slovenskih krajev in mest, rek in gora; seveda v nemščini.
Imenovale so se Beljak, Osoje, Celovec, Mozelj, Ljubljana, Trbiž, Kranj, Podnart, Rateče, Jesenice, Bled, Radovljica, Breže, Trg, Gospa Sveta, Kranjska gora, Sava, Lesce, Loka, Preska, Glina, Bistrica, Triglav, Mangrt, Drava, Rajbelj, Podklošter, Meglarji, Žabnica, itn."

Mimogrede je naštel 29 "Slovenskih" lokomotiv...v knjigi pa jih je omenjenih še nekaj...

O označevanju parnih lokomotiv pri KRB pa Švajgar zapiše:
"Označevanje je svojevrstno, kakor so imele potniške lokomotive označbo vrste A, tovorne pa B, je bilo oštevičenje svojevrstno. Lihe številke so prisodili potniškim, sode tovornim hlaponom.Lokomotive je pretežno izdelala tovarna Sigl, nekaj izmed njih tudi Maffei iz Münchna in Mannhat v Mödlingu pri Dunaju."

Zaradi takšnega označevanja bomo morali pregledati lokomotive KRB po vrstah in ne po KRB številkah.
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: "Slovenske" lokomotive v bivši Avstro-ogrski monarhiji

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

železocestnik napisal/-a:Gorenjska proga od Ljubljane do Trbiža je bila zgrajena v dveh letih in predana prometu 14. decembra 1870.Zgradila jo je privatna železniška družba Kronski princ Rudolf (Kronprinz Rudolfbahn: KRB).
Preden pričnemo z iskanjem "Slovenskih" lokomotiv, si moramo pogledati vsaj malo zgodovine Rudolfove železnice (KRB), da bomo vedeli, od kdaj so začeli kupovati lokomotive in za katere proge.

Rudolfova železnica je bila ustanovljena z namenom povezati srednjo Avstrijo s Trstom in s tem tudi posredno Češko s Trstom.

Od države so dobili koncesijo za progo od St. Valentina pri Linzu do Beljaka /Villach/.
Kako so odpirali posamezne odseke?
St. Valentin - Steyr: 15. avgusta 1868
St. Michael - Villach, St. Michael - Leoben: 19 oktobra 1868
Steyr - St. Veit a.d. Glan /Šentvid na Glini/ - Klagenfurt /Celovec/: 1869

Otvoritev Gorenjske proge glej zgoraj!

Šele leta 1871 so si pridobili koncesijo za gradnjo proge Villach /Beljak/ - Tarvis /Trbiž/, ki so jo zgradili do leta 1873.

Šele takrat je lahko stekel promet iz Podonavja (in Češke) preko Koroške in Ljubljane v Trst.

Skico prog Rudolfove železnice glej pri Obereggerju...

http://members.a1.net/edze/enzyklopaedie/krb.htm

sicer wikipedia: http://de.wikipedia.org/wiki/Rudolfsbahn

Vidimo torej, da je KRB začel kupovati lokomotive leta 1868.
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: "Slovenske" lokomotive v bivši Avstro-ogrski monarhiji

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

Nekaj malega o KRB lokomotivah bomo sedaj navedli iz knjige Verija Švajgarja: Parna vleka na Slovenskem:

"Spočetka je prevladovalo naziranje, naj bodo vse lokomotive enako grajene, le kolesni premeri trivprežnih naj bi imeli za potniško vleko premer 1495 mm, za tovorno le 1264. Prve lokomotive so bile izdelane v Siglovi tvornici lokomotiv v Wiener Neustadtu. Kot one za potniške vlake so imele vrstno označbo AR IV, kasneje 29 in po podržavljenju KRB 929. Imele so Hallove ročice in Stephensonovo notranje krmilje. Te lokomotive so prišle leta 1870 tudi v kurilnico KRB v Ljubljani-Šiški."

Pa si poglejmo to vrsto lokomotiv KRB II, izdelanih v letih 1868 in 1869 v tovarni lokomotiv Sigl na Dunaju. Kasneje so dobile oznako 29, še kasneje kkStB 29 in na koncu kkStB 929.
Pri KRB so dobile številke 1 do 29, kar pomeni, da so bile potniške...

Poglejmo si od teh 29 lokomotiv "Slovenske":

ST. VEIT /ŠENTVID na Glini/

VILLACH /BELJAK/

OSSIACH /OSOJE/

KLAGENFURT /CELOVEC/

vir: http://de.wikipedia.org/wiki/KRB_II

Kako so izgledale? Wikipedia nam nudi fotko sestrske lokomotive "UNZMARKT", ene izmed teh 29 lokomotiv...
Fotka je bila posneta pred letom 1905 in po lete 1884, ko so sneli oznake lokomotiv in namestili nove (podržavljenje KRB).

Slika

Po WW I je lokomotiva OSSIACH /OSOJE/ pripadla Avstriji, kjer je še opravljala svoje delo do leta 1923...
Ostale "Slovenske" smo pokopali pred koncem vojne...

V Švajgarjevi knjigi pa zasledimo sestrsko lokomotivo "ROTTENMANN", eno od 29-tih lokomotiv KRB...

Slika

Vidimo, da je to še vedno originalna oznaka KRB lokomotive z oznako kraja in zaporedno številko KRB lokomotive KRB 25. To pomeni, da je bila fotografirana pred letom 1884 (podržavljenje KRB in zamenjava oznak). Lokomotivo so kasirali leta 1911 (Pospichal)

To lokomotivo ROTTENMANN pa bi lahko uvrstili v "Slovenske" :shock:


Zakaj?
Poglejmo si zapise za kraj Rottenmann na Štajerskem in listino iz leta 1048!

927 ad Rotenmannun;
1048 prediolum Rotenmannun dictum in ualle pagoque Palta situm,sclauonice etiam Cirminah nominatum; praedium Rotenmannun siue Cirminah dictum (listine Henrika III. v MGH D. Heinrich III. Nr. 224.);
1147 Rotinmanne;
1402 Rottenmann.

Jasno je navedeno tudi slovensko ime kraja: Cirminah, kar pomeni črmljen, danes je to rdeč.

Črmljen se še vedno uporablja v narečjih za rdečo barvo las...
Glej članek:
Jožica Škofic
ZRC SAZU v Ljubljani
Narečno besedje v Pleteršnikovem
slovarju in gradivu za SLA
vir: http://bos.zrc-sazu.si/c/Dial/Ponovne_S ... _2008c.pdf

V ziljskem narečju se ob leksemu rus v pomenu ‘rdeč’ rabi tudi leksem črljen
(psl. *čьrvъ-jen, izpad v sklopu r+v+dva soglasnika) oz. črnel (psl. *čьrmьnelъ ב
‘tak ki je podoben črvu’), tj. čərnèale پ סל áseסל v T001 Brdo – Egg, čərneàlə v
T002 Borlje – Förolach in T004 Ziljska Bistrica – Feistritz/Gail, čərn בסּleסל v
T003 Blače – Vorderberg, čərń،בlẹ v T005 Ukve – Ugovizza. V T291 Preloka
belokranjskega narečja je zapisan leksem č סאַl’eni. Medtem ko beseda črnel v
SSKJ ni zapisana, je črmljèn v pomenu ‘rdečkast’ označena kot narečna (iz I.
Potrča). Pleteršnik prinaša več podatkov o tej besedi: med iztočnicami sta v
pomenu ‘rdeč’ tako leksema črljèn iz Habdeliča, Gutsmana in Miklošiča oz.
črlen iz kajkavščine (po Valjavcu) kot črmljen (iz Cafovega gradiva); posebna
iztočnica pa je tudi pridevnik črn אפּł s kazalko pogl. na črmnel v pomenu ‘rdeč’,
katere rabo omejuje na ziljščino (po Jarniku in Scheiniggu), kar se ujema z
narečnim gradivom za SLA, ter rezijanščino (po Cafu).

Torej je bil Rotterman včasih Črmeno, Črmljeno oz.Črmnelo.

vir: http://cejsh.icm.edu.pl/cejsh/cgi-bin/g ... AA02024304

Je pa bil na žalost kraj v času lokomotive ROTTERMANN popolnoma ponemčen, tako da nima smisla, da lokomotivo vključimo v naše "Slovenske"...
Zadnjič spremenil železocestnik, dne 05.02.2010, 0:19, skupaj popravljeno 6 krat.
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
Tono
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4017
Pridružen: 13.05.2007, 15:44
Kraj: Ptuj

Re: "Slovenske" lokomotive v bivši Avstro-ogrski monarhiji

Odgovor Napisal/-a Tono »

A ste opazili, da so lokomotivam zrastle kabine???
Dosta je više ćumura, prelazimo na jeftinu naftu!
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: "Slovenske" lokomotive v bivši Avstro-ogrski monarhiji

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

Tono, imamo eno težavico :roll:
Ne vemo točno, ali so imele lokomotive že "kabine" ob izgradnji, ali so jih dobile kasneje...saj ne vemo točno, kdaj so se "dale" fotografirat...
Morda so kakšne fotografije v knjigah o graditeljih avstrijskih lokomotiv, ki pa jih jaz nimam...
imajo pa jih zagotovo nekateri naši člani :wink:
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: "Slovenske" lokomotive v bivši Avstro-ogrski monarhiji

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

Poglejmo si, kaj je Švajgar napisal v knjigi: Parna vleka na Slovenskem o tovornih lokomotivah Rudolfove železnice:
" Siglova tvornica lokomotiv v Wiener Neustadtu je izdelala tudi tovorne lokomotive vrste BR 1, skupno 43 komadov, ki so prejele kasneje označbo vrsta kkStB 34. Imele so nižja kolesa, sicer enak kotel in parni stroj..."

Te lokomotive so bile izdelane v letih 1868 in 1869, dobile pa so številke KRB 2 do KRB 40 in sicer samo parne številke, ki so pomenile, da je lokomotiva tovorna. Poleg tega so imela tudi svoja imena.
Oznaka lokomotiv je bila KRB III.

Izmed teh 20 lokomotiv navedimo "Slovenske":

FRIESACH /BREŽE/

FELDKIRCHEN /TRG/

BRÜCKL /MOSTIČ/

EBERSTEIN /SVINEC/

MARIA SAAL /GOSPA SVETA/


Kako so izgledale? Wikipedia nam nudi fotografijo sestrske lokomotive MAUTERN, ki je bila fotografirana pred letom 1884 (podržavljenje Rudolfove železnice)


Slika

V Mohoričevi knjigi pa je fotka lokomotive MARIA SAAL /GOSPA SVETA/...

Slika

Ena fotka lokomotive MARIA SAAL /GOSPA SVETA/, izdelane leta 1869, pred vrati tovarne Sigl v Wiener Neustadtu, je v zbirki g. Rauterja in je opremljena s "kabino", takšno kot je na fotki pri Mohoriču, kar pomeni, da so bile takšne že izdelane takoj v tovarni.


Leta 1870 in 1871 je KRB kupila 11 lokomotiv te vrste pri tovarni lokomotiv Maffei v Münchnu.
Med njimi so "Slovenske":

KRONAU /KRANJSKA GORA/

SAVE /SAVA/

LESCE

LAAK /ŠKOFJA LOKA/

PRESKA /PRESKA pri Medvodah/

GLAN /GLINA/

ALTENMARKT /STARA VAS/


Lokomotiva LESCE je po WW I pripadla SHS (JDŽ) železnicam in je vozila vse do leta 1931.


V letu 1872 pa je KRB kupila 6 lokomotiv zopet pri tovarni lokomotiv Sigl v Wiener Neustadtu.
Med temi ni bilo nobene "Slovenske".

Tudi pri zadnjem nakupu te vrste lokomotiv pri tovarni lokomotiv v Mödlingu leta 1873, ko je KRB kupila 6 lokomotiv, ni bilo nobene "Slovenske".

vir: http://de.wikipedia.org/wiki/KkStB_34 in statistika Pospichal
Zadnjič spremenil železocestnik, dne 06.02.2010, 11:59, skupaj popravljeno 1 krat.
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: "Slovenske" lokomotive v bivši Avstro-ogrski monarhiji

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

Potem pa je zapisal Švajgar dalje:
" Že leta 1870 je nastopila sprememba. KRB je od tvornice Maffei v Münchnu kupila lokomotive tipa 1B, ki pa na slovenske proge niso prišle in so vozile med St. Michaelom in Šentvidom na Glini pa še tudi do Beljaka. Sodile so v vrsto 22."

To so bile brze potniške lokomotive vrste gradnje 1B, izdelane v tovarni Kraus v Münchnu leta 1870. Kupili so 9 lokomotiv, ki so leta 1870 uvrščene kot KRB I s številkami KRB 31 do KRB 47. Leta 1885 so dobile lokomotive oznako 10, leta 1891 so dobile oznako vrste kkStB 22 in na koncu kkStB 122.
Med temi lokomotivami so naslednje "Slovenske":

LAIBACH /LJUBLJANA/

TARVIS /TRBIŽ/

KRAINBURG /KRANJ/

PODNART

RATSCHACH /RATEČE/


Kako so izgledale? Wikipedija nam nudi iz te vrste lokomotiv fotko lokomotive EISENERZ...
Fotografirano po letu 1884 (podržavljenje Rudolfove železnice, nove oznake...)

Slika

Leta 1873 je KRB kupila še štiri lokomotive, ki so se uvrstile v vrsto KRB I in številkami od KRB 49 do KRB 55. Kasneje so dobile oznake kkStB 22 in kkStB 122.

Med temi lokomotivami sta "Slovenski":

ASSLING /JESENICE

VELDES /BLED/


vir: http://de.wikipedia.org/wiki/KRB_I
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: "Slovenske" lokomotive v bivši Avstro-ogrski monarhiji

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

Mohorič zapiše v Parni vleki na Slovenskem:
" 1872: Kraus izdela za KRB premikalko VR vrste 62." in doda fotko te premikalke...

KRB kupi leta 1872 osem takšnih lokomotiv KRB III z oznakami KRB 76 do KRB 90 (v wikipediji so napisali: "für den leichten Dienst" :lol: ).
Lokomotive so dobile kasnejšo oznako kkStB 62.

Vsaj za eno lahko stoprocentno napišemo, da je "Slovenska":

ZOLLFELD /GOSPOSVETSKO POLJE/
(KRB 82)

Wikipedija nam ponudi fotko sestrske lokomotive FOHNSDORF (KRB 76) na kolodvoru Leoben (fotografija izpred leta 1884: stare oznake!)...

Slika

vir: http://de.wikipedia.org/wiki/KkStB_62
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: "Slovenske" lokomotive v bivši Avstro-ogrski monarhiji

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

Prebili smo se do leta 1873. Takrat je stekel promet tudi na progi Trbiž /Tarvis/ - Beljak /Villach/ in Gorenjska proga Rudolfove železnice ni bila več izolirana loklka.
KRB pa je imela probleme s tovornimi lokomotivami, ki so imele na vzponskih odsekih premajhno zmogljivost.

Mohorič piše v Parni vleki takole o tem problemu:
" KRB je bila prisiljena za nujno nabavo močnejših trivprežnih tovornih lokomotiv. Naročila je v tvornici v Floridsdorfu pri Dunaju zaenkrat le 3 lokomotive vrste BR II. Le-te so prišle v obrat v letu 1873. Pozneje so bile uvrščene med lokomotive StB kot vrsta 51 s številkami 01, 02, in 03, in spet preštevilčene na 26, 27 in 28 ter končale obratovanje kot premikalne v Trstu pri Sv. Andreju."

Te tri lokomotive so bile označene ob nakupu leta 1873 kot KRB IV s številkami: KRB 92, KRB 94 in KRB 96. Zadnja oznaka teh lokomotiv je bila kkStB 50.

"Slovenski" pa sta od teh treh:

ARNOLDSTEIN /PODKLOŠTER/

MAGLERN /MEGVARJE/


Lokomotivo MAGLERN /MEGVARJE/si lahko ogledamo na fotki, ki nam jo ponuja wikipedija:

Slika

Fotografija je posneta med leti 1885 in 1892.

vir: http://de.wikipedia.org/wiki/KkStB_50
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Odgovori