Maribor in železnica nekdaj ....

[Barbarpapa1]

Pozdrav

Sem dolžen @_Borsig_-u odgovor. Podatka o neigrajeni južni postavljalnici nisem dobil nikjer, sem si ga dejansko izmislil . To pa na podlagi načrtov prenove MB kolodvora okoli leta 1913, ki jih je (kdo bi drugi) sem pred nekaj leti pripel @ŽC (a.k.a Železocestnik). Tam smo videli, da je po prvem osnutku bilo predvideno, da bodo vse postavljalnice na desni strani tirov (gledano proti Šentilju), kar se pa potem ni naredilo in so se potem izvedle tam, kjer so še sedaj (no, kjer je bila južna postavljalnica). To sem si posebej zapomnil, ker mi je @ŽC delegiral nalogo prevesti nekaj iz besedila, ki je bilo del teh načrtov....

LP

Jože

[_Borsig_]

Pozdrav

Sem dolžen @_Borsig_-u odgovor. Podatka o neigrajeni južni postavljalnici nisem dobil nikjer, sem si ga dejansko izmislil . To pa na podlagi načrtov prenove MB kolodvora okoli leta 1913, ki jih je (kdo bi drugi) sem pred nekaj leti pripel @ŽC (a.k.a Železocestnik). Tam smo videli, da je po prvem osnutku bilo predvideno, da bodo vse postavljalnice na desni strani tirov (gledano proti Šentilju), kar se pa potem ni naredilo in so se potem izvedle tam, kjer so še sedaj (no, kjer je bila južna postavljalnica). To sem si posebej zapomnil, ker mi je @ŽC delegiral nalogo prevesti nekaj iz besedila, ki je bilo del teh načrtov....

LP

Jože

Jože hvala za odgovor. Se spomnim da so jo postavili na levi strani (je bilo kar nekaj napisanega o tem v tej temi!)

Sem pa napačno sklepal, namreč - da so mogoče bili tako potratni (kot je to pri nas v praksi danes) in so jo postavili najprej na desni strani, kasneje pa nadomestili z levo!

[železocestnik]

Ja, projektant se je ustrašil, da bodo za šankom v bližnji gostilni začeli diskutirati, na kaj je mislil, ko je postavljal prvo postavljalnico.

Pa se je znašel in ugotovil, da se da zgovarjati na nove predpise zaradi varnosti prometa, ki zahteva za tako velike kolodvore že dve postavljalnici.

In potem ni bilo tako težko, ko so podrli tako lepo postavljalnico, ki nam jo je Borsig ponudil celo v barvah

Nimam časa napisati cele zgodbe


Jaz na žalost nimam te fotografije v barvah, imam pa ČB in to takšno, ki je potovala in ima na zadnji strani datum.



Naš dobri znanec Sašo Radovanovič je napisal v knjigi Pozdrav iz Maribora/Gruss aus Marburg, da je razglednica iz leta 1906.


Je pa na fotografiji še ena zanimivost....

Kljub temu, da je bil podvoz, so ljudje lazili preko štreke, in potem čez plot...



Ne mi reči, da pot ni shojena


pozdrav
Darko

[Barbarpapa1]

Pozdrav

@ŽC, kaj pa če niso prečkali proge? Da ni bila to "bližnjica", ki je vodila čez železniški most? Hutterjevvega mosta v Melju še ni bilo, do državnega (sedaj "Stari most" imenovanega) mosta pa je kar daleč... Aja , takrat niti tega ni bilo, je bil zraven lesen most.... Še danes gredo ljudje kar pogosto peš čez železniškega....

Pač malo nakladanja...

LP

Jože

[železocestnik]

Ja, na to bližnjico pa nisem pomislil.
Bo verjetno kar držal tvoja verzija.

Gospod je v obleki in se mi je že malo čudno zdelo, da bi lazil čez ograjo ob železniški progi, ki se dobro vidi.

Torej je moral lesti samo čez plot. Ali pa je imel lastnik hiše kakšen prehod. Recimo do "pušlšanka"

link: http://isjfr.zrc-sazu.si/sl/svetovalnic ... uselsank#v

pozdrav
Darko

[Peter 5]

Zdravo! Mogoče zanimivost o mariborskem železniškem mostu preko Drave: Most je pri Ministrstvu za kulturo registriran pod štev. 430 v Registru kulturne dediščine.
http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=430

To je sicer lepo, ampak tamošnji mojstri so v opis vnesli napačno letnico dograditve 1885 !!!

Mimogrede: Temeljito popravilo mostu, ki se je z daljšimi večkratnimi prekinitvanmi vleko kar lepo število let, je že nekaj časa pri koncu! Tako vsaj izgleda , Vmax je sedaj 50 km/h

LP - Peter

[železocestnik]

Peter, pozdravljen,

zopet imaš prav, čeprav nisi bil tako pozoren kot ponavadi.

"Mojstri" so zapisali: "okoli leta 1885"

Je pa res ena olajševalna okoliščina za zaposlene na: ©Register kulturne dediščine

Načrtov v dosegljivem arhivu

ni na razpolago

Pot do Ljubljane je iz MB dolga in draga za zaposlene v državnih službah. Poleg tega ne moreš ptriti v Ljubljano in v enem dnevu najti načrta železniškega mostu v Mariboru. Pa tudi če najdeš en načrt, še ne pomeni, da ima kje letnico.
Pa če že ima letnico, ne veš ali je to osnutek, načrt ali izvedbeni načrt ali pa celo rekonstrukcija.

Ojoj, problemov toliko, da te boli glava.
Poleg tega imajo normo in kar tekmujejo med sabo, katera enota bo "naštepala" več objektov v register.

Zamislite si na tem mestu enega mladega, nadobudnega zaposlenega.
Ta stari so vsi zbežali v boljše službe ali v penzijo. Nobeden mladih ni o ničemer poučil.

Torej: zmešnjava.

Podroben študij mariborskega železniškega mostu si lahko privošči le...kakšen penzijoner

Kljub temu pa Marko Košir v knjigi Zelezniška proga Šentilj-Zidani most ne navaja kaj preveč oprijemljivih podatkov za gradnjo mostu...

Sam sem si pridobil kar nekaj gradiva, načrti so se nekje izgubili, verjetno se bi jih dalo najti kje na Dunaju...

Objava gradiva bi zahtevala kar nekaj časa, ki ga trenutno ni na razpolago.

Na razpolago imam zapis o rekonstrukciji mostu v letih 1902/1903, kjer je zapisano vsaj nekaj o gradnji mostu (letnice 1866, rekonstrukciji 1889 in 1902/3). Osnovne mere iz leta 1866 so se ohranile.

Iz tega zapisa vidimo, da je letnica "okoli 1885" v REGISTRU res...mimo


Evo dokument....




pozdrav
Darko

[Peter 5]

Pozdravljen, Darko!
Ko sem v svojem prispevku navedel letnico 1885, sem se z ozirom na to, da sem priložil povezavo na kataloško stran zadevnega registra, na kateri so razvidni tudi še širši podatki, odločil za podatek iz rubrike "Datacija enote", ki navaja: zadnja četrtina 19. stol., 1885, sredina 20. stol.! Letnica 1885 mi je bila pri tem pač najbolj natančno opredeljujoč podatek, a žal napačen. Res, bil sem površen!

Se pa spominjam reprodukcije sličice iz leta 1866 ( morda je bila objavljena celo v tej temi in je kasneje izginila?), na kateri se vidi gradnja takrat novega jeklenega mostu ob sočasnem podiranju starega lesenega.

Lep pozdrav - Peter

[železocestnik]

Peter, pozdravljen,

sem hotel obrniti na hec, da nisi bil dovolj pozoren... s tem sem samo hotel povedati, kako so "zgrešili" na Registru

Je pa res, da se ni lahko dokopati do pravih podatkov.

Ja, res smo imeli že fotografijo zamenjave mostu tipa "Howe". Verjetno sem si jo "sposodil" v Bogićevi knjižici: Pregled razvoja železniškega omrežja v Sloveniji in okolici, Tiri in čas, Ljubljana, 1998




pozdrav
Darko

[železocestnik]

Da premaknemo temo o Mariboru čez 100.000 ogledov, dodajam skico, kako so si leta 1902/1903 zamislili rekonstrukcijo mostu...



pozdrav
Darko

[mkx]

Kaj pa dela pečat s svastiko na dokumentu iz leta 1902?

[železocestnik]

Fotomontaža

Resno: predstavniki okupacijskih sil so pobrali vse načrte v Ljubljani in jih odvlekli na Dunaj, kjer je bila potem direkcija za celo območje.
Kolikor vem, je Rudolfova železnica spadala pod direkcijo v Beljaku (Villach).

Po vojni (leta 1945) so slovenski arhivisti brskali po avstrijskih arhivih in celo del načrtov zvlekli v jugoslovansko ambasado na Dunaju.

Ko je prišlo do restitucije arhivskega gradiva je to gradivo o Južni železnici prispelo v Slovenijo.

Več o historijatu gradiva glej:

https://www.archivesportaleurope.net/ea ... SI+AS+1093


pozdrav
Darko

[Peter 5]

Zdravo!
Od naših prog je spadala po aprilu 1941 pod beljaško direkcijo koroška proga razen koroškega kolodvora v Mariboru, proga Celje - Dravograd, gorenjska proga od Vižmarij skozi Jesenice in do karavanškega predora ter " planiška " proga, proga Naklo -Tržič, del bohinjske proge od Jesenic do Podbrda, ki je bilo že italijansko, in seveda obvoznica Vižmarje - Črnuče do Laz, ki so pa že spadale pod dunajsko direkcijo.

Ne vem pa, kako je bilo po l. 1943, ko je Italija kapitulirala.

Lep pozdrav - Peter

[železocestnik]

Peter, pozdravljen,

vse je bilo po starem, samo Nemci so prevzeli ves nadzor v imenu Republike Salò (Mussolini).
Nadzor pa so imeli povsod nemški "svetovalci".

Je pa recimo ostala carina tudi po letu 1943 recimo v Vižmarjih. Pa čeprav je bil verjetno na obeh straneh meje isti carinik. Papirje pa je bilo potrebno izpolniti.


pozdrav
Darko

[Peter 5]

Darko, hvala za pojasnilo. Hvala tudi za objavo zelo zanimivega načrta ojačitve dravskega mosta v MB iz l. 1902 .

Lep pozdrav - Peter