Enotirnost/dvotirnost Južne železnice v času izgradnje

Vse o zanimivi zgodovini železne ceste skozi čas.
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Enotirnost/dvotirnost Južne železnice v času izgradnje

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

V zvezi z gradnjo odseka od Gradca do Trsta je sedaj res več ali manj sedaj vse jasno.
Nekateri avtorji so prepisovali od drugih avtorjev, ki niso bili zanesljivi, tako, da se je napaka širila po medijih...
Nekateri niso imeli časa (ali pa znanja), da bi prebrali knjigo:

AVTOR................... : Mandl, August - avtor
ODGOVORNOST............. : Seidl, Johann Gabriel - avtor
NASLOV.................. : Die Staatsbahn von Wien bis Triest mit ihren
Umgebungen geschildert
: mit 30 Original-Ansichten in Stahlstich
IMPRESUM................ : Triest : Literarisch-artistische Abtheilung
des österreichischen Lloyd, 1856

O prvem avtorju Augustu Mandlu na spletu ne zvemo kaj dosti, drugi avtor, ki je pa delo bolj "poetsko" opremil, Johann Gabriel Seidl pa je od leta 1829 do 1840 poučeval na celjski gimnaziji, potem pa je bil kurator v muzeju kovancev in antikvitet na Dunaju.

Knjigo sem prebral in lahko rečem, da verjamem podatkom v njej. Je pa potrebno vedeti, da podatkov avtorja še nista imela možnosti prepisovati od nezanesljivih avtorjev, saj jih še ni bilo :lol:
Knjiga je izšla eno leto pred dokončanjem Južne železnice leta 1857.

V poglavju o odseku Južne železnice od Gradca/Graz do Celja/Cilli piše na strani 167:

"Spodnji ustroj je narejen za dva tira, sedaj je položen le en tir."

Napisane so tudi vse postaje v smeri Gradec-Celje:

Graz, Kallsdorf, Wildon, Lebering, Leibnitz, Ehrenhausen, Spielfeld, Pösnitz, Marburg, Kranichsfeld, Pragerhof, Pöltschach, Ponigl, St. Georgen, Cilli.


Poglejmo si še, kaj piše o odseku Celje/Cilli - Ljubljana/Laibach:

"Spodnji ustroj je izračunan za dvotirno progo, je stal vključno z zgradbami in objekti 9.123.000 goldinarjev, zgornji ustroj pa je izveden z enim tirom...."

Vidimo, da je bil tudi na odseku Celje-Ljubljana položen v času izgradnje leta 1849 samo en tir. Takšno stanje je bilo tudi leta 1856 (ob izdaji kjige), sicer bi avtor knjige zapisal novo stanje...

V knjigi pa so omenjene tudi vse postaje v smeri Celje-Ljubljana...

Cilli, Markt Tüffer, Römerbad Tüffer, Steinbrück, Hrastnigg, Trifail, Sagor, Sava, Littai, Kressnitz, Laase, Salloch, Laibach.

Zanimiva je uporaba krajevnega imena Römerbad Tüffer za Rimske Toplice; leta 1850 je bila oznaka na načrtu za Rimske Toplice: Bad Tüffer.
Oznaka kraja samo Römerbad za Rimske Toplice se je uveljavilo šele leta 1859 (glej načrt).
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
Marlo
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 177
Pridružen: 24.01.2009, 11:44

Re: Enotirnost/dvotirnost Južne železnice v času izgradnje

Odgovor Napisal/-a Marlo »

Cepi napisal/-a:Meni je pa zanimiva postaja Zagorje. Na načrtu zgleda, kot da sta na postajnem območju 2 potoka, čez enega naj bi šel pravi most, čez drugega pa samo obok, ampak jaz ne vem kje bi bil drugi potok, verjetno so ga pokolpali, ko so gradili tire za postajo in industrijski tir do rudnika.

Zanimivo mi je pa še nekaj, ali tloris postajne stavbe ni pravilno narisan ali so pa stavbo preurdeili oz. zgradili novo.
V Zagorju je kar nekaj prepustov.
- pod uvoznimi kretnicami je en majhen obokan (mislim, da je šla včasih skozenj cesta za Zagorje - od železnega cestnega mostu čez reko Savo)
- tik zraven je 'nov' podvoz, za katerega sploh ne vem, če je bil kaj v funkciji saj so (takoj) zatem zgradili cestni most čez Savo in progo
- tik pod tem cestnim mostom je kamniti obokan prepust
- sledi most čez Medijo
- obokan prepust, ki je praktično suh in služi za dostop raftarjem
- potem pa je zahodno od postajnega poslopja obokan prepust (Predvidevam da @Cepi pogreša tega). Prepust je v enem delu zazidan in se ga je včasih celo uporabljalo za skladišče. Že ene dvajset let pa ga predelujejo v podhod (obstaja projekt).
Uporabniški avatar
Cepi
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 853
Pridružen: 14.12.2007, 18:34
Kraj: Izlake

Re: Enotirnost/dvotirnost Južne železnice v času izgradnje

Odgovor Napisal/-a Cepi »

Marlo napisal/-a:
Cepi napisal/-a:Meni je pa zanimiva postaja Zagorje. Na načrtu zgleda, kot da sta na postajnem območju 2 potoka, čez enega naj bi šel pravi most, čez drugega pa samo obok, ampak jaz ne vem kje bi bil drugi potok, verjetno so ga pokolpali, ko so gradili tire za postajo in industrijski tir do rudnika.

Zanimivo mi je pa še nekaj, ali tloris postajne stavbe ni pravilno narisan ali so pa stavbo preurdeili oz. zgradili novo.
V Zagorju je kar nekaj prepustov.
- pod uvoznimi kretnicami je en majhen obokan (mislim, da je šla včasih skozenj cesta za Zagorje - od železnega cestnega mostu čez reko Savo)
- tik zraven je 'nov' podvoz, za katerega sploh ne vem, če je bil kaj v funkciji saj so (takoj) zatem zgradili cestni most čez Savo in progo
- tik pod tem cestnim mostom je kamniti obokan prepust
- sledi most čez Medijo
- obokan prepust, ki je praktično suh in služi za dostop raftarjem
- potem pa je zahodno od postajnega poslopja obokan prepust (Predvidevam da @Cepi pogreša tega). Prepust je v enem delu zazidan in se ga je včasih celo uporabljalo za skladišče. Že ene dvajset let pa ga predelujejo v podhod (obstaja projekt).
No, da ti odgovorim. Prvi je novi in hkrati stari (polovica) skozi katerega je šla nekoč cesta na stari savski most (sedaj zaprt z mrežo in bodečo žico). Delno se še vidi asfalt, tam kjer je niso zasuli.

Za njim res sledita obokan prepust in most čez Medijo, potem je pa ozek prehod za pešce, ki gredo sedaj raftat, včasi je pa služil kopalcem in naj bi bil tudi zgrajen s tem namenom.

Za tem bi moral biti še en manjši prepust, ki je narisan na postajnem načrtu.

Za tem je pa prepust, ki naj bi služil v daljni prihodnosti za podhod, ampak lani ni bil zazidan.

Prilagam dokaz in letnico izdelave. (slike niso najboljše kvalitete)

Slika

Slika

Po pripovedovanju starega očeta naj bi okupatorji tukaj čez zgradili most čez Savo, ki pa ni zdržal dolgo, ker je bil prenizko glede na višino Save in lesen.

MMG: je bil ta most kdaj slikan, narisan, in podobno?
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Enotirnost/dvotirnost Južne železnice v času izgradnje

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

To pa bi bi bilo zanimivo videti, kaj piše na teh štirih straneh :wink: :idea:

Signatur: AT-OeStA/AVA Verkehr Reg.v.EG SBG A 5.16
Titel: Doppelgeleise Pragerhof-Triest
Entstehungszeitraum: 1862
Stufe: Akt (Sammelakt, Grundzl., Konvolut, Dossier, File)

Angaben zum Umfang
Umfang: folio 1-4

Angaben zu Inhalt und Struktur
Aktenzahl (Nr.) von - bis: 703
Geographische Angaben: Pragerhof, Triest

Spravljeno v tej hiši...

Slika

V tej hiši pravijo, da je bil odprt drugi tir na odseku Judendorf-Graz Južne železnice leta 1872 :!:

Signatur: AT-OeStA/AVA Verkehr Reg.v.EG SBG A 33.12
Titel: Eröffnung Doppelgleis, Strecke Judendorf-Graz
Entstehungszeitraum: 1872

Stufe: Akt (Sammelakt, Grundzl., Konvolut, Dossier, File)

Angaben zu Inhalt und Struktur
Aktenzahl (Nr.) von - bis: 7093
Darin: 1 Plan koloriert, 1 Plan
Geographische Angaben: Judendorf, Graz
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
Cepi
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 853
Pridružen: 14.12.2007, 18:34
Kraj: Izlake

Re: Enotirnost/dvotirnost Južne železnice v času izgradnje

Odgovor Napisal/-a Cepi »

Cepi napisal/-a:
Marlo napisal/-a:
Cepi napisal/-a:Meni je pa zanimiva postaja Zagorje. Na načrtu zgleda, kot da sta na postajnem območju 2 potoka, čez enega naj bi šel pravi most, čez drugega pa samo obok, ampak jaz ne vem kje bi bil drugi potok, verjetno so ga pokolpali, ko so gradili tire za postajo in industrijski tir do rudnika.

Zanimivo mi je pa še nekaj, ali tloris postajne stavbe ni pravilno narisan ali so pa stavbo preurdeili oz. zgradili novo.
V Zagorju je kar nekaj prepustov.
- pod uvoznimi kretnicami je en majhen obokan (mislim, da je šla včasih skozenj cesta za Zagorje - od železnega cestnega mostu čez reko Savo)
- tik zraven je 'nov' podvoz, za katerega sploh ne vem, če je bil kaj v funkciji saj so (takoj) zatem zgradili cestni most čez Savo in progo
- tik pod tem cestnim mostom je kamniti obokan prepust
- sledi most čez Medijo
- obokan prepust, ki je praktično suh in služi za dostop raftarjem
- potem pa je zahodno od postajnega poslopja obokan prepust (Predvidevam da @Cepi pogreša tega). Prepust je v enem delu zazidan in se ga je včasih celo uporabljalo za skladišče. Že ene dvajset let pa ga predelujejo v podhod (obstaja projekt).
No, da ti odgovorim. Prvi je novi in hkrati stari (polovica) skozi katerega je šla nekoč cesta na stari savski most (sedaj zaprt z mrežo in bodečo žico). Delno se še vidi asfalt, tam kjer je niso zasuli.

Za njim res sledita obokan prepust in most čez Medijo, potem je pa ozek prehod za pešce, ki gredo sedaj raftat, včasi je pa služil kopalcem in naj bi bil tudi zgrajen s tem namenom.

Za tem bi moral biti še en manjši prepust, ki je narisan na postajnem načrtu.

Za tem je pa prepust, ki naj bi služil v daljni prihodnosti za podhod, ampak lani ni bil zazidan.
Končno sem se spravil in slikal verjetno pogrešan prepust oz. pokopan manjši izvir.

Dokaz:

Slika
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Enotirnost/dvotirnost Južne železnice v času izgradnje

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

Samo še en dokaz, da je bila proga CE-LJ v začetku enotirna...

Leta 1862 so zamenjali v Tremerjah (ja, ja, prav tam :lol: ) leseni most s kovinskim. ki pa je imel tudi samo en tir...

glej vrstico 125!

Slika

povečava...

Slika
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Enotirnost/dvotirnost Južne železnice v času izgradnje

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

Še gradivo iz te hiše...

Slika

Signatur: AT-OeStA/AVA Verkehr Reg.v.EG SBG A 60.1
Titel: Legen des zweiten Geleises Leibnitz-Spielfeld, Rekonstruktion von Wand- und Stützmauern und des gewölbten Objektes in Kilometer 251,164 in der Strecke Leibnitz-Spielfeld
Entstehungszeitraum: 1879
Stufe: Akt (Sammelakt, Grundzl., Konvolut, Dossier, File)

Angaben zu Inhalt und Struktur
Aktenzahl (Nr.) von - bis: 10171
Darin: 3 Pläne koloriert
Geographische Angaben: Leibnitz-Spielfeld

Signatur: AT-OeStA/AVA Verkehr Reg.v.EG SBG A 60.11
Titel: Erprobung der Brücken des zweiten Geleises Leibnitz-Spielfeld
Entstehungszeitraum: 1879
Stufe: Akt (Sammelakt, Grundzl., Konvolut, Dossier, File)


Dvotirnost prihaja kar pozno... :-k



Vendar je proga od Maribora do Špilja danes...enotirna :roll: :-k :titanic :pope

(glej popotovanje od Špilja do Maribora, ki sta ga opravila ivy z boljšo polovico: viewtopic.php?f=17&t=4406&hilit=Maribor+%C5%A0pilje )


Slika
foto: @ivy


Avstrijci so si že zgradili svojo "južno žeznico", po kateri hitreje pridejo v Trst, kljub temu, da je daljša... :roll:
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Enotirnost/dvotirnost Južne železnice v času izgradnje

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

Ja, tale fotka je kar malo :(

Nadvojvoda Janez je izsilil traso povezave Dunaja s Trstom po najkrajši poti, splet okoliščin pa je doprinesel, da so kraljevina Jugoslavija, kom/soc Jugoslavija in na koncu še republika Slovenija, pomagali "zrušiti" to traso :roll: :titanic :saluti :science

Ja, hotel sem nekaj napisati o enotirnosti/dvotirnosti te proge v času gradnje...
Leta 1866 (po poslovnem poročilu "Južne železnice" je bilo od celotne dolžine proge Dunaj-Trst (76.11 milj) dvotirne le 56.54 milje!

Je pa bil BP1 že pred pričetkom te teme le nekaj strani v knjigi od tega podatka, preden ga je premagal :zzz2
Barbarpapa1 napisal/-a:Pozdrav

Sem tudi sam naletel na omenjene turistične vodiče, pa zgleda, da so pisci veselo plonkali....No ja, saj sem tudi sam najprej mislil, da je bil pesniški viadukt žrtev druge svetovne vojne :oops:

Nobena literatura ni odporna na napake, vso literaturo še vedno pišemo ljudje. Kot primer pošpegajmo v to knjigo iz leta 1868, ki bi naj bila dokaj resna zadeva:

Slika


V njej je pregleden popis nizkih gradenj na celotni trasi. Pa si oglejmo malo del našega konca:

Slika


Pesniškega viadukta ni več.....pa tudi košaškega tunela ne :shock: :shock: :shock:

Drugače pa je spisek kar zanimiv. Vidimo, da smo v Mariboru že imeli "železni" (gewölbte Eisenconstruction) železniški most, tisti čez Savo pri Poganku in čez Ljubljanico so pa še bili leseni po sistemu Howe. In zanimivo, izginil je tudi Zbelovski (Plankensteinski) viadukt. Zahvaljujoč @ŽC-ju vemo, da je bil v doberšnjem delu zasut, a pet obokov pa je le še ostalo...

Aja, fajn da obstaja Google books in ostale podobne zadeve...

LP

Jože
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Odgovori