Potopljen Vlak v Bohinjskem jezeru

Vse o zanimivi zgodovini železne ceste skozi čas.
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Potopljen Vlak v Bohinjskem jezeru

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

Vsake toliko časa malo obrnemo zadevo na šalo, da ni preveč resno vse skupaj :lol:

Dokumenti so itak že sami po sebi suhoparni...
...po drugi strani pa ugotavljamo, da ni vse tako, kot so nas učili. Ugotavljamo, da celo tisti, ki so nam vcepljali znanje, sami niso bili najbolje poučeni :wink:

Poskušamo zbrati čimveč gradiva, kar pa ni vedno najbolj enostavno.

Prideš v arhiv in rečeš to in to bi rad, pa rečejo: nimamo.

Dobro, tisto res ni ohranjeno, se da pa posredno najti dokumente tam, kjer jih sploh ne bi pričakoval.

Odlični raziskovalec naše gospodarske zgodovine, pokojni dr. Šorn se je odločil, da je začel v državnem arhivu na Dunaju pregledovati gradivo tako, da je začel s fasciklom 1 in končal recimo s fasciklom 200. Vse po vrsti. In odkril vmes napačno vloženo gradivo, ki ga pač nihče ni mogel najti...
Seveda je to možno le takšnih primerih, ko si raziskovalec, profesionalni zgodovinarr zada tako široko "fronto", kar celotno gospodarsko zgodovino Slovencev.

Marsikaj se da ugotoviti tudi tako, da se poveže več dogodkov, ki so med sabo v vzročni povezavi.

Recimo tole vojaško ozkotirno železnico in vojaško elektrarno Savica. Železnica ni mogla delovati, če ni delovala elektrarna Savica, ker ni imela drugega napjanja Zato tudi v tej temi podrobno razglabljamo o elektrarni Savica. Torej ni to razglabljanje o elektrarni Savica OT, temveč pomožni vir za razkritje obratovanja železnice.
Ohranjeni pa so le drobci gradiva, ki jih je potem potrebno "zlepiti" skupaj.

Seveda pa ni možno priti do popolnoma pravilnega zaključka na silo, takoj. Dostikrat se šele z dodatnimi dokumenti, fotografijami pride do končnega zaključka.

Delo je mukotrpno, če pa uspe, pomeni korak naprej.

Je pa vsaka taka raziskava velik izziv...
Seveda pa ni možno vseh raziskav zaključiti tako, da prideš do 100% zaključka, ki ga nič ne more več spremeniti.
Mislim, da je fer, da se v takih primerih napiše: z veliko verjetnostjo lahko zaključimo to in to, vendar nimamo dovolj trdnih dokazov.
Nekateri avtorji namreč v pomanjkanju gradiva in drugih podatkov zapišejo izmišljene podatke, ki se potem prepisujejo in prepisujejo. V današnjih razmerah, ko pa pritisneš samo copy in paste pa to sploh ni več problem.


Trenutno ta tema o vojaški ozkotirni železnici "stoji na mestu", ker potrebujemo kvalitetne dokumente, da potrdimo določene trditve. Za čas vojne bi morali pogledati kaj je ohranjeno v vojnem arhivu na Dunaju, za čas po vojni pa ni veliko ohranjenega gradiva v ljubljanskih arhivih.
Isčemo kamenčke po arhivih, kjer se bi lahko "zataknil" kakšen dokument...

Seveda pa je potrebno pregledati še bolj podrobno časopise, za kar pa tudi potrebuješ čas. Lep primer, kako se pelje tema o ljubljanskem tramvaju, kjer se dokumente podpira z novinarskimi novičkami. Ko pa je vojna, je pa itak vse "vojna tajna". Lep primer je eksplozija morskih min na Pragerskem leta 1917, kjer smo imeli kar nekaj težav, predno smo se dokopali do podatkov...


Torej, poskušamo priti do konca "po kapljicah"...
Je pa zanimivo, kako se je tema "prijela". Dobro, nekaj prinese tudi to, da jo poskušamo "držati" pri vrhu strani :wink: :lol:

Bom pa zapisal tudi nekaj primerov, ki so nas zavajali pri iskanju točnih podatkov...

pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Ljubitelj
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4762
Pridružen: 09.12.2006, 18:34

Re: Potopljen Vlak v Bohinjskem jezeru

Odgovor Napisal/-a Ljubitelj »

ZC, zanimivo, večino zanimajo starinski tehnični detajli, toda meni je padla poleg teh zanimivosti v oči tudi miselnost takratnih Bohinjcev in še prenekaterega Slovenca, ki ga še ni doletela industrijska revolucija.

Domoljub v št. 28 z dne 9.7.1919 namreč poroča:
"Kmetska zveza stoji neomajno na stališču, da se ta železnica brezpogojno odstrani, ker bi bohinjskim kmetom vzela edini zaslužek, to je vožnje erarskega lesa pozimi"


LPL

PS. Mi bi pa še brali/gledali zgodovinske zanimivosti
Uporabniški avatar
mkx
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4108
Pridružen: 20.03.2011, 9:03
Kraj: Dolenjska

Re: Potopljen Vlak v Bohinjskem jezeru

Odgovor Napisal/-a mkx »

Ljubitelj napisal/-a:ZC, zanimivo, večino zanimajo starinski tehnični detajli, toda meni je padla poleg teh zanimivosti v oči tudi miselnost takratnih Bohinjcev in še prenekaterega Slovenca, ki ga še ni doletela industrijska revolucija.
Verjamem, da bi na kakšen sociološkem forumu bila glavna tema debate ta mislenost. Tale forum pa je železnški forum s poudarkom na tehniki.

Sicer pa se ne smemo čuditi: večina ljudi večino časa razmišlja o lastni koristi na kratki do srednji rok. Poceni prevoz erarskega lesa iz Bohinjskih gozdov je bil v interesu posestnikov, za gmajno pa je bil to v najboljšem primeru nezanimiv problem, v najslabšem primeru pa izgubljen zaslužek. O kakšnih prednostih železnice ob Bohinjskem jezeru za večino prebivalcev bi se dalo na dolgo razpravljati, saj, če drugega ne, ni imela možnosti da jih razvije in realizira.
LP, Metod
Ljubitelj
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4762
Pridružen: 09.12.2006, 18:34

Re: Potopljen Vlak v Bohinjskem jezeru

Odgovor Napisal/-a Ljubitelj »

Verjamem, da bi na kakšen sociološkem forumu bila glavna tema debate ta mislenost. Tale forum pa je železnški forum s poudarkom na tehniki.
Vendar ni za pozabiti na vpliv železne kače na družbo. In marsikdaj ravnamo še dandanes prav tako kratkoročno kot Bohinjci, saj poznate številne civilne iniciative tipa "fabrike nočemo, ker bo uničila polje", "onesnažila zrak"....).

LPL
Uporabniški avatar
mkx
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4108
Pridružen: 20.03.2011, 9:03
Kraj: Dolenjska

Re: Potopljen Vlak v Bohinjskem jezeru

Odgovor Napisal/-a mkx »

Ljubitelj napisal/-a:Vendar ni za pozabiti na vpliv železne kače na družbo.
Se strinjam. Tudi meni se je ob pogledu na članek na obraz prikradel en ciničen nasmešek. Poudarek tegale ŽC-ovega raziskovanja pa naj le bo (izginula) tehnična dediščina in ne kratkovidnost naših prednikov.
LP, Metod
Ljubitelj
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4762
Pridružen: 09.12.2006, 18:34

Re: Potopljen Vlak v Bohinjskem jezeru

Odgovor Napisal/-a Ljubitelj »

Poudarek tegale ŽC-ovega raziskovanja pa naj le bo (izginula) tehnična dediščina in ne kratkovidnost naših prednikov.
In tu mu ni para.....


Bravo L
LJ363
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 1529
Pridružen: 30.07.2007, 17:27

Re: Potopljen Vlak v Bohinjskem jezeru

Odgovor Napisal/-a LJ363 »

Saj danes ni prav nič bolje. Če bo šlo na železnici s takim tempom naprej, bodo kmalu vse teme v rubriki Železnica skozi čas.
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Potopljen Vlak v Bohinjskem jezeru

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

Pri vseh tehničnih projektih so izredno važni tudi sociološki vidiki.

Zmagujejo tisti, ki obvladajo oboje :wink: :idea:

pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Potopljen Vlak v Bohinjskem jezeru

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

O:4440

Pozdravljeni,
končno sem naletel na strokovno razpravo Janeza Kosa: Kranjske deželne elektrarne, ki je bila objavljena v Zgodovinskem časopisu zv. 1-2, 1976.

Raziskava je opravljena na arhivskih virih.

Glede na to, da jeknjiga "Razvoj elektrifikacije Slovenije" izšla tudi leta 1976, ni upoštevalo te zgoraj omenje raziskave ampak samo njegovo objavo: Razvoj elektrifikacije kranjskega območja 1890-1970, ki je izšla v Kranjskem zborniku 1970.

Glede na to, da je v razpravi Janeza Kosa o Kranjskih deželnih elektrarnah (KDE) kar nekaj novosti o naši elektrarni Savica oziroma po prvi svetovni vojni poimenovani "Bohinj", si bomo pogledali tekste, ki prinašajo novosti in odpravljajo napake iz "Razvoja elektrifikacije Slovenije".

citiram:
"Leta 1920 je Narodna vlada za Slovenijo naročila Gospodarski komisiji za stvarno mobilizacijo, naj KDE da 2 milijona kron posojila.

Iz njega so plačali Gospodarski komisiji za stvarno demobilizacijo 100.000 kron za elektrarno Bohinj, ki so jo kmalu zatem cenili na 1 milijon kron."


Evo, pa smo zmagali. Vojni dobičkarji :beg :wink: :lol:


Sledijo teksti z zgodovino elektrarne Savica oz. "Bohinj".

Slika


Slika


Slika


Slika


Slika



To je vse. Podatki so iz arhiva, torej točni.

Elektrarna Savica je bila zgrajena leta 1917, leta 1919 je prešla na KDE v slabem stanju. Koliko je obratovala v prvih letih po prvi svetovni vojni pa zaenkrat ni podatkov. Verjetno jih nikoli niti ne bo. Obstaja zelo velika verjetnost, da se ti podatki niso ohranili. Po prvi svetovni vojni so zanjo uporablali ime "Bohinj".

Lahko s 100% verjetnostjo zaključimo, da je bila lahko vojaška ozkotirna železnica Bohinjska Bistrica - Zlatorog res šele leta 1917 elektrificirana. Daljnovod za napajanje ta železnice ni imel nobene druge možnosti na priključitev na druge elektrarne.
Iz zgornjega opisa obratovanja elektrarne Bohinj med obema vojnama pa vidimo, da tudi ves čas obstoja KDE niso povezali elektrarne z drugim omrežjem.

Edino vprašanje, ki je še ostalo nerazčiščeno je, kolikokrat so se peljali turisti po prvi svetovni vojni s tem vlakcem na relaciji Bohinjska Bistrica - Zlatorog :!:




pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Potopljen Vlak v Bohinjskem jezeru

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

O:4620


Na razpolago imamo nekaj fotografij s "civili" oziroma "turisti" iz časa okoli 1918 do 1920.
Nimamo pa nobenih zgodb s tem v zvezi :roll:



vir:
Die Bahnen zwischen Ortler und Isonzo 1914-1918 Taschenbuch – 1991:Walther Schaumann

Slika


Tomaž Budkovič: Bohinj 1914-1918

Slika


Imamo pa še en zapis, da se je uporabljala po vojni kot turistična proga: T. Brate: Lokomotive Bohinjske železnice, Maribor 1991

Slika

Tekst pri fotografiji citiram:

"Ozkotirnica v bohinjskem kotu pa je bila ozkotirna in je povezovala bohinjsko železnico s spodnjo postajo vojaške žičnice na Komno.
Sprva so po njej vozili s konjsko vleko, približno leta 1917 pa so progo elektrificirali z istosmernim tokom napetosti 500 V.
Pod slapom Savice je vojska zgradila hidroelektrarna, ki je dobavljala potreben električni tok za napajanje proge. Na progi je obratovalo 10 lokomotiv malih moči, ki pa so bile zelo zanimivo zasnovane. To so bile štiriosne lokomotive s po dvema pogonskima osema v enem vrtljivem podvozju. V vsakem podvozju je bil nameščen po en elektromotor, ki je gnal le eno os, druga pa je bila povezana s to osjo preko verige. Veriga je bila nameščena izven okvirja podvozja in jo je bilo lahko vzdrževati.
V sredini lokomotive je bila kabina za strojevodjo z reostatom za upravljanje motorjev. V bistvu so te lokomotive delovale kot tramvaj. Na strehi so imele montiran po en škarjasti tokovni odjemnik.
Lokomotive so bile Siemensov izdelek.

Bohinjska vojaška železnica je obratovala še nekaj let po vojni za potrebe turizma, nato pa so jo po nekaj letih obratovanja demontirali. Podobne lokomotive hrani danes Muzej poljskih in industrijskih železnic v Freilandu v Avstriji.

konec citata.

OPOMBE:
-ugotovljeno je bilo s pomočjo arhivskega gradiva, da je bila proga elektrificirana leta 1917
-na forumu zeljeznice.net se je ugotovilo, da je podatek, da so bile lokomotive Siemensov izdelek napačen. Pravilno: proizvajalec lokomotiv je bila firma Ganz iz Budimpešte.
-nekaj let pomeni vsaj dve leti. Torej naj bi jo demontirali najmanj po 2 letih. iz arhivskih dokumentov smo pridobili podatke (poročilo iz KDE), da so progo demontirali v letu 1920.


Seveda je najpomembnejši zapis v Župni kroniki Bohinjske Bistrice, kjer je zapisano pri letu 1920, da je ozkotirna železnica dve leti po prvi svetovni vojni prevažala turiste. To vest je zapisal Tomaž Budkovič v knjigi: Bohinj 1914-1918.

pozdrav
Darko
Zadnjič spremenil železocestnik, dne 20.12.2015, 17:40, skupaj popravljeno 2 krat.
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Potopljen Vlak v Bohinjskem jezeru

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

Pozdravljeni,

sem izredno presenečen, da so naši študenti, ki pišejo zaključne diplomske naloge, nehali uporabljati copy-paste funkcijo :shock:

En primer je recimo na Višji prometni šoli pri temi, ki nas zanima:
Peter Vrh: PRIMERJAVA VLOGE ŽELEZNIŠKEGA PROMETA NA SLOVENSKEM V PRVI IN DRUGI SVETOVNI VOJNI

O vojaški ozkotirni progi Bohinjska Bistrica - Zlatorog piše:

citat:
"Med Bohinjsko Bistrico in Zlatorogom (Savica) so že v začetku vojne z Italijo, leta 1915, potegnili konjsko
železnico, ki pa ni zadostovala velikim potrebam fronte. Od Sevnice preko Komne je
delovala žičnica za ranjence, strelivo, gradbeni material in seveda hrano. Zato so dve leti
utrjevali spodnji ustroj ozkotirnice in jo elektrificirali. Poleg vozov so imeli na razpolago
deset lokomotiv, kar je zadostovalo za 200 ton dnevnega prevoza. Obstaja turistični
prospekt v nemščini iz leta 1917, ki na zaključku teksta vključuje to železnico. Po prvi
vojni so dobesedno raznesli progo z napeljavo vred, sledovi trase pa so ponekod še vidni.
Tudi med Škofjo Loko in Hotavljami so leta 1917 začasno odprli ozkotirnico s konjsko
vleko, ki naj bi oskrbovala soško fronto, ta pa se je medtem premaknila na reko Piave
(Kumar, 1985, 59).

Kumar, S. Kronika: Dokumenti in zapiski vojaške železnice na Slovenskem.
Časopis za Slovensko krajevno zgodovino: Ljubljana, 1985, 33, 58–61.

Ta članek Staneta Kumarja je dosegljiv na spletu (dLib) v pdf formatu in tudi z OCR zaznavo znakov.

Torej je možen copy-paste članka :!: =D>

Pa ga naredimo:

"Med Bohinjsko Bistrico in Zlatorogom (Savica) so že v za- četku vojne z Italijo leta 1915 potegnili konj- sko železnico, ki pa ni zadostovala velikim potrebam fronte. Od Savice preko Komne je delovala žičnica za ranjence, municijo, grad- beni material in seveda hrano. Zato so dve leti kasneje utrdili spodnji ustroj ozkotirnice in jo elektrificirali. Poleg vozov so imeli na razpolago deset lokomotiv, kar je zadosto- valo za 200 ton dnevnega prevoza. Obstaja turistični prospekt v nemščini iz leta 1917, ki na zaključku teksta vključuje to železnico. Po prvi vojni so dobesedno raznesli progo z napeljavo vred, sledovi trase pa so ponekod še vidni. Tudi med Škof j o Loko in Hotavl ja- mi so leta 1917 začasno odprli ozkotimico s konjsko vleko, ki naj bi oskrbovala soško fronto, ta pa se je medtem premaknila na Pi- avo."

Opomba: zapisa z OCR zaznavo na dLib nisem popravljal, je takšen kot ga dobiš


Če bi študent uporabljal copy-paste, ne bi naredil v tako kratkem tekstu 3 (z besedo: tri) napake :roll:

Evo, tudi če izpuštiš eno besedo (kasneje) je napaka :roll:


Potrebno je vedeti, da bo pri naslednjih generacijah študentov ta tekst šel zopet v copy-paste in tako se bodo napake širile.

Sedaj se postavlja vprašanje: Kaj je bolje, copy-paste ali napačno prepisovanje :?: :lol: :lol:


Pa si poglejmo še preostali tekst o tej naši ozkotirni železnici. Vseskozi se prepleta s tekstom o Bohinjski železnici...

citat:
"Bohinjska železnica je bila najpomembnejša oskrbovalna pot severnega dela avstroogrske
5. armade. Vojni promet po progi je usmerjalo »Vodstvo vojnega transporta 8 «
(Feldtransportleitung 8 ) iz Beljaka. Od Sv. Lucije (Most na Soči) naprej je bila proga
neprevozna, saj je ležala neposredno v 1. bojni črti. Promet je podnevi potekal do
Podmelca, ponoči pa do Sv. Lucije (Belovič, 2010, 49).
Ob progi so bila številna skladišča vojaškega materiala. V Bohinjski Bistrici je bilo večje
skladišče streliva. Poleg potrebščin so na bojišče vozili sveže čete, z bojišča pa ranjence in
vojaške enote, ki so šle počivat v zaledje. Ker je bohinjski predor dvotiren, so prostor za
drugi tir preuredili v cestno povezavo med Baško grapo in Bohinjem. Širina proge je bila
70 cm, dolžina pa 13 km. Vseh tirov z izogibališči skupaj je bilo 15,7 km. Ta so bila pod
Kokom, na Polju (postaja), pri Sv. Janezu (postaja), pri Sv. Duhu (postaja), pri vojaškem
pokopališču v Ukancu. Končna postaja je bila zahodno od Zlatoroga, pod Peštovcem
(Feldbahnhof Zlatorog). Zmogljivost proge je bila 200 ton dnevno. Vsak štiriosni
vagonček, ki je bil lahko odprt ali zaprt, sta vlekla dva konja. Z vsakim vagončkom so
lahko prepeljali 2,5 tone tovora, kar je šestkrat več kot s terenskim vozom. Konja, ki sta
hodila ob tiru, je nadziral voznik, običajno vojak, lahko pa tudi civilist. Na vagončku je stal
zavirač, ki je ob spustih privijal ročno zavoro. Zavirači so pogosto bili ruski vojni ujetniki.
Da bi bila prepustnost proge čim večja, so vagončki vozili v kolonah po vnaprej
določenem voznem redu in srečevali so se na postajah ter izogibališčih. Hitrost kolone
natovorjenih vozičkov je bila 3 km/h. Ozkotirna železnica je bistveno povečala
učinkovitost prevoza, število potrebnih konj pa zmanjšala (Belovič, 2010, 49–50).
Ker je leta 1917 vedno bolj primanjkovalo konj in konjske krme, se je poveljstvo odločilo,
da železnico elektrificira. Elektrifikacija ozkotirne vojaške železnice je potekala med 30. 4.
in 27. 7. 1917. Izvajala jo je »četa za gradnjo in obratovanje električnih železnic«. Pri
Savici – izviru Save Dolinke, so zgradili hidroelektrarno. Generator z močjo 3.000 kW je
poganjala Peltonova turbina. Od elektrarne do železniške postaje Bohinjska Bistrica so
speljali daljnovod z aluminijastimi žicami. Proga je imela štiri napajalne odseke, vsak pa je
imel svoj transformator (Budkovič, 1999). Vozni park je sestavljalo 10 lokomotiv. Do
Zlatoroga in nazaj je vozilo dnevno 5 vlakov, od tega sta bila dva poštna. Ker so na
vmesnih postajah tovor razkladali ali nakladali, je vožnja v eno smer trajala dve uri.
Dnevna zmogljivost proge je ostala enaka, to je 200 ton. Avstro-ogrska vojska je železnico
upravljala vse do 4. 11. 1918. Še dve leti po vojni je služila za prevoz turistov do jezera,
nato pa so jo podrli (Belovič, 2010, 51).


Ta tekst, ki sem ga povdaril, sledi kar opisu Bohinjske proge, kot da se ta nadaljuje...
Napaka o generatorju moči 3.000 kW je res že pri Budkoviču, ki je citiral Waltherja Schaumanna: Die Bahnen zwischen Ortler und Isonzo. In pri Schaumannu je izvor napake; citiral ni nikogar, delal naj bi v arhivih.
Očitna napaka. Videli smo iz drugih arhivskih podatkov zgoraj, kolikšna je moč vodne turbine in tudi generatorja.

Očiten primer, kako se širijo napačne informacije. Tudi pri znanih piscih...

Pri diplomski nalogi pa: zatajila sta tudi mentor in lektor. Ali pa je sistem tak, da sploh ne gledajo nalog :-k


pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
TERMINATOR
Mojster
Mojster
Prispevkov: 621
Pridružen: 11.02.2007, 11:45

Re: Potopljen Vlak v Bohinjskem jezeru

Odgovor Napisal/-a TERMINATOR »

Mogoče bi se pa tu še kaj našlo.

http://www.europeana1914-1918.eu/sl/col ... 5D%5B%5D=a

Tisti bolj vešči o raziskovanju zgodovine in zgodovine same, se boste bolje znašli kakor Jaz.
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Potopljen Vlak v Bohinjskem jezeru

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

Ja, iščem po geslih:

-vlak: ni zadetkov
-Bohinj: ni zadetkov
-elektrarna: ni zadetkov
-Feldbahn: nekaj iz Rusije

Vse smo že izguglali, kar se je dalo. Sedaj nam je preostala samo še pot na Dunaj...
Pa še tam je vprašanje, kaj se je ohranilo. So pa tudi že drugi brskali po dunajskih arhivih...

pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Potopljen Vlak v Bohinjskem jezeru

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

O:5000

Pozdravljeni,

ko sem na začetku meseca začel "vleči" to temo iz naftalina (zastavljena je bila leta 2010; marklinfan, do začetka decembra 2000 ogledov, umaknjena na ne vem katero stran, daleč o oči), sem si rekel, da jo je možno "pripeljati" na ene 5000 ogledov, seveda z novimi spoznanji in predvsem novimi fotografijami.
Je že tako, da ena fotografija pove več kot deset strani teksta.

Uspelo je pravzaprav v 14-tih dneh doseči 3000 ogledov te teme. Slika

To pomeni povprečno 200 ogledov na dan, kar se mi zdi ogromno za tako obrobno temo.
Takšnemu ogledu lahko konkurira v zadnjem času samo Ljubljanski tramvaj s povprečno 300 ogledi na dan =D>

Seveda je to povezano z dejstvom, da sem temo držal vedno na prvem ali drugem mestu :wink: :lol:

Res pa je, da sem moral vmes za en dan skočiti v arhiv, sicer ne bi mogel dodajati kvalitetnih dokumentov, ki so počasi odkrivali nov pogled na zgodovino te železnice in hidrocentrale Savica, pozneje "Bohinj".

Zaenkrat ni možno dodati še kaj bistvenega brez resnega dela v arhivih, predvsem avstrijskih.
Je pa vprašanje, koliko gradiva se je sploh ohranilo.


pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
TERMINATOR
Mojster
Mojster
Prispevkov: 621
Pridružen: 11.02.2007, 11:45

Re: Potopljen Vlak v Bohinjskem jezeru

Odgovor Napisal/-a TERMINATOR »

železocestnik napisal/-a:Ja, iščem po geslih:

-vlak: ni zadetkov
-Bohinj: ni zadetkov
-elektrarna: ni zadetkov
-Feldbahn: nekaj iz Rusije
pozdrav
Darko
Za kibic sem vpisal Feldbahn. Takoj je izletelo tole:

http://www.europeana1914-1918.eu/sl/eur ... tyPhoto/0/

Tudi v Bohinju so uporabljali motorno vleko. Oprema je bila pa najbrž velikoserijska, standrdna.

Slike so zmešane.
http://www.europeana1914-1918.eu/sl/col ... =%E2%9C%93

Zadaj pa rabimo analitika.

LP
Odgovori