Ljubljana - Kamnik
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Ljubljana - Kamnik
Proga Ljubljana - Kamnik je bila že obdelana v potopisih, nič pa še "zgodovinsko".
Sicer obstaja kar nekaj solidnih "zgodovinskih" zapisov o tej progi, vendar se trenutno ne bomo ukvarjali s tem.
"Zgodovinska" pa je bila obdelava kretnice, ki jo je na tej progi premikal...Gorchi
Ja, seveda na njej niso več sedele Finžgarjeve hčere...
fotka je iz knjige mag. Marjance Klobčar: Kamničan prvih sto let (1891-1991)
Mi pa se bomo prestavili v čas kraljevine Jugoslavije in pogledali, kako je promet potekal takrat...
povečava...
se nadaljuje...če bo interes
... vsaj 100 ogledov
Sicer obstaja kar nekaj solidnih "zgodovinskih" zapisov o tej progi, vendar se trenutno ne bomo ukvarjali s tem.
"Zgodovinska" pa je bila obdelava kretnice, ki jo je na tej progi premikal...Gorchi
Ja, seveda na njej niso več sedele Finžgarjeve hčere...
fotka je iz knjige mag. Marjance Klobčar: Kamničan prvih sto let (1891-1991)
Mi pa se bomo prestavili v čas kraljevine Jugoslavije in pogledali, kako je promet potekal takrat...
povečava...
se nadaljuje...če bo interes
... vsaj 100 ogledov
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Re: Ljubljana - Kamnik
Gledam in se čudim ... vsemu napredku navkljub se vozni čas ni praktično prav nič spremenil. Pa so načrtovali skrajšanje voznega časa na dobre pol ure Aja, kanarčki niso "lahek motorni voz" ampak para
LP, Metod
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Ljubljana - Kamnik
O: 200
V zvezi s hitrostjo kamničana smo že imeli eno temo, ki pa ni imela odziva... in samo 451 ogledov
tema ni zadovoljila stroge "ŽC norme" in je šla na hladno u bunker.
No, sedaj je prišla prav...vsaj tisti del, koi govori o hitrosti.
V zvezi s hitrostjo kamničana smo že imeli eno temo, ki pa ni imela odziva... in samo 451 ogledov
tema ni zadovoljila stroge "ŽC norme" in je šla na hladno u bunker.
No, sedaj je prišla prav...vsaj tisti del, koi govori o hitrosti.
železocestnik napisal/-a:Sedaj je jasno, da so bili prvi slovenski grafitarji "kamničani". Zakaj "kamničani"?
Zato, ker so se vozili s "kamničanom".
V knjižici "Kamničan, prvih sto let (1891-1991)" avtorjev Marjance Klobčar in Tadeja Brateta, ki je izšla v Kamniku, leta 1991 v 1300 izvodih ( , , , ), si lahko preberemo nekaj tudi o "grafitarjih".
Pa lepo po vrsti.
Proga Ljubljana - Kamnik je bila v času gradnje lokalna proga in je na žalost takšna tudi ostala. Pri gradnji stranskih prog pa je vlada (takratna, da smo si na jasnem) dovoljevala marsikatero olajšavo, n.pr. lažji spodnji in zgornji ustroj proge, lesene mostove, souporabo državnih in okrajnih cest itd.
Največja dovoljena hitrost je bila torej ob času izgradnje kamniške proge le 25 km/h, zaradi obrabljenosti pa je le še padala.
S kamničanom so se v tem času poleg dijakov in delavcev vozili predvsem številni izletniki. Med vožnjo so si krajšali čas na razne načine, včasih tudi s šalami na račun kamničanove počasnosti.
Nekaj anekdot:
"O hudomušni kravi"
Tam nekje okoli črnuške postaje je kravi prišlo na misel, da bi se poskusila v hitrosti s kamničanom, ki je ravno vozil na postajo. Postavila se je sredi tira in jo moško ubrala proti Ježici. Vlak, ki je vozil za njo, je piskal na vse pretege, toda to je dalo kravi še večjo korajžo, da je podvojila hitrost in po železniškem mostu ob pridušenem krohotanju vsega občinstva kot prva pridirkala na postajo na Ježico. Ko se je potem nekdo v časopisju jezil nad počasnostjo kamniškega vlaka in strmečemu občinstvu s konkretnim primerom dokazal, da je krava hitrejša od "kofemalna", je bil obsojen na 5 goldinarjev globe zaradi razžaljenja državne naprave.
(Tisti, ki menite, da je to izmišljotina, lahko preverite to v Slovenskem narodu, štev. 65/1932 (z dne 17.9.1932, Ivan Zika: Konec kamniškega "kofemalna")
"O hitrem in iznajdljivem strojevodji"
Strojevodja (neimenovan, da ne bo zamer) je na Dobravi med Trzinom in Črnučami, kjer vodi cesta tik ob železnici, vsako jutro stopil med vožnjo z lokomotive in kupil pol litra mleka od mlekaric, ki so ga vozile v Ljubljano naprodaj. Ko je ujel lokomotivo, si je do Ljubljane ob kotlu skuhal zajtrk.
(vir: isti kot zgoraj: SN)
In tako smo sedaj prišli do "grafitarjev".
Potniki so se iz "kofemalna" radi ponorčevali tudi s tem, da so na vagone s kredo pisali svarila, n.pr:
"MED VOŽNJO CVETLICE TRGATI JE STROGO PREPOVEDANO"
"MED VOŽNJO SPREHAJATI SE OB PROGI JE POTNIKOM NAJSTROŽJE PREPOVEDANO"
Iz goraj opisanih hitrosti Kamničana so bili tile naši grafitarji vsaj malo upravičeni do svojih dejanj, poleg tega pa so jih verjetno sami morali očistiti...
Tudi kralj Aleksander, ki je pripotoval v Kamnik 28.12.1921, ni potoval po kamniški progi kaj hitreje, kljub temu, da je imel njegov vlak močnejšo lokomotivo. Tudi o tem obisku je poročal Slovenski narod in navdušeno zaključil:
" Mladega kralja iskreno in navdušeno pozdravljamo na naših tleh z željo, da bi vzljubil naše krasne gorske kraje in jim postal stalen posetnik in mogočen zaščitnik.
Nj. Vel. kralj Aleksander naj živi!"
Še fotka kraljevskega obiska...
Verjetno pa so se na dan obiska kamniški "grafitarji" poskrili...
Pozdrav
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Ljubljana - Kamnik
Nikomur se ni dalo zbrati kakršnekoli podatke o kamniški progi (vključno z mano)
Pa poskusimo vsaj z detajli...
Za začetek prepišemo Mohoričeve ugotovitve iz knjige Zgodovina železnic na Slovenskem:
citat:
"Koncesijo sta dobila ing. Oskar Lazarini in industrijec A. Prašnikar dne 14. aprila 1889. Glasi se na graditev železnice od postaje državne železnice v Šiški do Kamnika z dovlačilnico do smodnišnice. Skupaj sta morala položiti 10.000 goldinarjev kavcije in se zavezati, da bo proga zgrajena v dveh letih.
Trgovinsko ministrstvo je z odlokom z dne 22. marca 1890. št. 48.630/1889 potrdilo komisionalne odločbe v zapisniku o političnem obhodu lokalne železnice Ljubljana-Kamnik od 5. do 15. oktobra 1889, predloge obhodne komisije ter je dne 26. oktobra 1889 pod štev. 11579 izdalo gradbeno dovoljenje za progo.
Alternativni predlog, da bi zgradili postajališče v Mali vasi ali na Ježici, je ostal odprt in naj bi o njem odločili šele po otvoritvi lokalne železnice. Glede postajališča Homec so koncesionarji zahtevali, naj stroške prispevajo interesenti. Mengeški župan je predlagal preložitev postaje Jarše-Mengeš do občinske poti pri petnajstem kilometru. Predloga niso upoštevali, ker je znašala razlika le okrog 100 metrov. Vprašanja postaje v Črnučah in opustitve postaje v Podborštu, občina Mlaka, kakor tudi položaja kolodvora v Kamniku so ostala pri političnem obhodu odprta."
In rezultat
Ob otvoritvi proge dne 28. januarja 1891 so bila naslednja postajališča in postaje...
Pa še ta v glavnem v nemškem jeziku
Ugotovimo lahko tudi to, da sta se koncesionarja držala roka izgradnje proge in jo zgradila celo 9 mesecev pred zadanim rokom
Pa poskusimo vsaj z detajli...
Za začetek prepišemo Mohoričeve ugotovitve iz knjige Zgodovina železnic na Slovenskem:
citat:
"Koncesijo sta dobila ing. Oskar Lazarini in industrijec A. Prašnikar dne 14. aprila 1889. Glasi se na graditev železnice od postaje državne železnice v Šiški do Kamnika z dovlačilnico do smodnišnice. Skupaj sta morala položiti 10.000 goldinarjev kavcije in se zavezati, da bo proga zgrajena v dveh letih.
Trgovinsko ministrstvo je z odlokom z dne 22. marca 1890. št. 48.630/1889 potrdilo komisionalne odločbe v zapisniku o političnem obhodu lokalne železnice Ljubljana-Kamnik od 5. do 15. oktobra 1889, predloge obhodne komisije ter je dne 26. oktobra 1889 pod štev. 11579 izdalo gradbeno dovoljenje za progo.
Alternativni predlog, da bi zgradili postajališče v Mali vasi ali na Ježici, je ostal odprt in naj bi o njem odločili šele po otvoritvi lokalne železnice. Glede postajališča Homec so koncesionarji zahtevali, naj stroške prispevajo interesenti. Mengeški župan je predlagal preložitev postaje Jarše-Mengeš do občinske poti pri petnajstem kilometru. Predloga niso upoštevali, ker je znašala razlika le okrog 100 metrov. Vprašanja postaje v Črnučah in opustitve postaje v Podborštu, občina Mlaka, kakor tudi položaja kolodvora v Kamniku so ostala pri političnem obhodu odprta."
In rezultat
Ob otvoritvi proge dne 28. januarja 1891 so bila naslednja postajališča in postaje...
Pa še ta v glavnem v nemškem jeziku
Ugotovimo lahko tudi to, da sta se koncesionarja držala roka izgradnje proge in jo zgradila celo 9 mesecev pred zadanim rokom
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Ljubljana - Kamnik
Zelo hitro se je začelo s spremembami...
Od 28. februarja 1891 je delovalo tovorno postajališče Kamnik...
Od 28. februarja 1891 je delovalo tovorno postajališče Kamnik...
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Re: Ljubljana - Kamnik
Čudni so bili v AO monarhiji. Domžale, Črnuče, Trzin, Kamnik napišejo v nemščini, Homec in Jarše (s š!) pa v slovenščini... Eh ko bi spoštovali naš domač jezik...
Goran
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Ljubljana - Kamnik
Tujec ne bo nikoli spoštoval tvojega jezika.
Posebno,če ga še sam ne spoštuješ (tu je mišljeno širše, celo slovensko óbčestvo).
Posebno,če ga še sam ne spoštuješ (tu je mišljeno širše, celo slovensko óbčestvo).
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Re: Ljubljana - Kamnik
Se strinjam, dokler govori o nas v svoji državi. Ampak Slovenci smo bili na tem ozemlju pred Avstrijci, kar si sam večkrat pokazal in so nas oni podjarmili. Je že res, da so bili vladarji in če bi bili vsaj malo -kaj pa vem kako bi se o tem izrazil - bi nam pustili naš jezik pri miru. In če bi vsaj pri tem dali mir južno od Karavank, potem se mogoče ne bi zgodilo Sarajevo 1914...
Goran
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Ljubljana - Kamnik
Če bi pustili jezik bi se vse še hitreje dogajalo, kot se je.
Če bi pustili jezik, bi morali jemati v službo Slovence za železničarje, sodnike, šolnike....potem pa imaš hudiča.
To se jim je zgodilo v severni Italiji. Avstrijski je bil Milano, pa Como, pa Benetke (Beneško-Lombardijsko kraljestvo). V uradnih dopisih so uporabljali italijanščino in so morali na Dunaju prevajati dokumente. Tako kot danes v Bruslju...
Potem pa so zahtevali vedno več...
To je bil proces, ki se ni dal zaustaviti....
Če bi pustili jezik, bi morali jemati v službo Slovence za železničarje, sodnike, šolnike....potem pa imaš hudiča.
To se jim je zgodilo v severni Italiji. Avstrijski je bil Milano, pa Como, pa Benetke (Beneško-Lombardijsko kraljestvo). V uradnih dopisih so uporabljali italijanščino in so morali na Dunaju prevajati dokumente. Tako kot danes v Bruslju...
Potem pa so zahtevali vedno več...
To je bil proces, ki se ni dal zaustaviti....
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Ljubljana - Kamnik
Pozdravljeni,
kolikor veste, sem "padel" v WW 2.....
Vendar je vedno kaj povezano z železnico.
V takratnem časopisu...ki ga je izdajal državni propagandni urad za Koroško, urad v Radovljici...
sem zasledil en članek o kamniški železnici...
povečava...
nadaljevanje...
Avtorja ni...
Seveda ne more biti članka brez avtorja....in seveda se ga da izbezati iz luknje...
Torej avtor:
Michelangelo baron Zois
Log ob Vrbskem jezeru
pošta Vrba ob Vrbskem jezeru
Kako vem?
Enostavno...opravičilo urednice časopisa pove vse, tudi o tem, koliko je dobil honoriran prispevek
Je pa Zois pisal članek v nemščini in ga je nekdo pri propagandnem oddelku v Radovljici za silo "scompral" v slovenščino...
Izvemo pa marsikaj novega...
Nemci niso pustili slovenskega jezika pri miru. Dvojezičen je časopis zato, ker pač Gorenjci niso znali nemško, posebej še mladi vojaki, ki so jih rekrutirali in poslali na rusko fronto.
Seveda so šla slovenska imena krajev v maloro
Pozdrav
Darko
kolikor veste, sem "padel" v WW 2.....
Vendar je vedno kaj povezano z železnico.
V takratnem časopisu...ki ga je izdajal državni propagandni urad za Koroško, urad v Radovljici...
sem zasledil en članek o kamniški železnici...
povečava...
nadaljevanje...
Avtorja ni...
Seveda ne more biti članka brez avtorja....in seveda se ga da izbezati iz luknje...
Torej avtor:
Michelangelo baron Zois
Log ob Vrbskem jezeru
pošta Vrba ob Vrbskem jezeru
Kako vem?
Enostavno...opravičilo urednice časopisa pove vse, tudi o tem, koliko je dobil honoriran prispevek
Je pa Zois pisal članek v nemščini in ga je nekdo pri propagandnem oddelku v Radovljici za silo "scompral" v slovenščino...
Izvemo pa marsikaj novega...
Nemci niso pustili slovenskega jezika pri miru. Dvojezičen je časopis zato, ker pač Gorenjci niso znali nemško, posebej še mladi vojaki, ki so jih rekrutirali in poslali na rusko fronto.
Seveda so šla slovenska imena krajev v maloro
Pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Ljubljana - Kamnik
Pozdravljeni,
zanimivo, da nismo nikoli kaj veliko pisali o progi Ljubljana-Kamnik...
Na spletu se je našla fotografija lokomotive JDŽ 151-011 na postaji v Kamniku, ki jo je posnel Otto Zell za časa YU monarhije leta 1936:
pozdrav
Darko
zanimivo, da nismo nikoli kaj veliko pisali o progi Ljubljana-Kamnik...
Na spletu se je našla fotografija lokomotive JDŽ 151-011 na postaji v Kamniku, ki jo je posnel Otto Zell za časa YU monarhije leta 1936:
pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Re: Ljubljana - Kamnik
Škoda, ker niso na sliki še tiste Finžgarjeve fejst punce.....
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Ljubljana - Kamnik
Pozdravljeni,
izpolniti moramo Dirigentovo željo, da še enkrat objavimo Finžgarjeve fejst punce.....
To so hčere kretničarja Finžgarja v Kamniku, fotografirane okoli leta 1931. Povzeto iz knjige: Kamničan, prvih 100 let (1891-1991).
pozdrav
Darko
izpolniti moramo Dirigentovo željo, da še enkrat objavimo Finžgarjeve fejst punce.....
To so hčere kretničarja Finžgarja v Kamniku, fotografirane okoli leta 1931. Povzeto iz knjige: Kamničan, prvih 100 let (1891-1991).
pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Ljubljana - Kamnik
Pozdravljeni,
zgornja lokomotiva JDŽ 151-011 je med prvo in drugo vojno vozila na Kamniški progi.
Izdelana je bila v tovarni lokomotiv Floridsdorf leta 1884, pri Južni železnica je bil tip te lokomotive označen z 32 d, lokomotiva je imela tovarniško številko 528, pri Južni železnici pa 1805.
Zapis iz Pospichalove statistike:
Flor 528/84 1805 SHS > JDŽ 151-011
Na razpolago pa imamo fotografijo njene "sestre", s tovarniško številko 529, ki je imela pri Južni železnici številko 1806, po preštevilčenju leta 1933 pa je dobila oznako JDŽ 151-012.
Zapis iz Pospichalove statistike:
Flor 529/84 1806 SHS > JDŽ 151-012
To je tista lokomotiva, ki so jo leta 1949 v Šiški vzdolžno prerezali in jo kot učni eksponat poslali v Pulo (železničarska šola), od tam pa je je romala na razstavo v Beograd, kjer so si jo tudi prilastili.
Torej lokomotiva JDŽ 151-012 z oznakami Južne železnice: 32.1806:
Foto: Outrata, leto 1926. Fotografija je iz fototeke Železniškega muzeja v Ljubljani.
pozdrav
Darko
zgornja lokomotiva JDŽ 151-011 je med prvo in drugo vojno vozila na Kamniški progi.
Izdelana je bila v tovarni lokomotiv Floridsdorf leta 1884, pri Južni železnica je bil tip te lokomotive označen z 32 d, lokomotiva je imela tovarniško številko 528, pri Južni železnici pa 1805.
Zapis iz Pospichalove statistike:
Flor 528/84 1805 SHS > JDŽ 151-011
Na razpolago pa imamo fotografijo njene "sestre", s tovarniško številko 529, ki je imela pri Južni železnici številko 1806, po preštevilčenju leta 1933 pa je dobila oznako JDŽ 151-012.
Zapis iz Pospichalove statistike:
Flor 529/84 1806 SHS > JDŽ 151-012
To je tista lokomotiva, ki so jo leta 1949 v Šiški vzdolžno prerezali in jo kot učni eksponat poslali v Pulo (železničarska šola), od tam pa je je romala na razstavo v Beograd, kjer so si jo tudi prilastili.
Torej lokomotiva JDŽ 151-012 z oznakami Južne železnice: 32.1806:
Foto: Outrata, leto 1926. Fotografija je iz fototeke Železniškega muzeja v Ljubljani.
pozdrav
Darko
Zadnjič spremenil železocestnik, dne 02.07.2017, 9:36, skupaj popravljeno 1 krat.
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Ljubljana - Kamnik
Pozdravljeni,
zaradil lokomotive serije JDŽ 151 ne bom šel odpirati posebne teme. Je pa res, da jo je težko najti, če ne veš, kje je službovala.
Mislim pa, da se je funkcija išči z leti izboljšala (mislim, torej ne vem ).
Prvi "ravnatelj" železniškega muzeja je bil akademski slikar Stane Kumar. Potrudil se je za naslednike in zbiral tudi fotografije, menjavah jih s somišljeniki in tako omogočil vpogled v minule čase. Njegova želja je bila, da bi čimveč ljubiteljev železnice poznali njeno zgodovino. Tudi Ljubitelj
Tako je zbral in fotografiral tudi serijo JDŽ 151.
Zamenjava s prof. Gjivovićem iz Reke/Rijeke... JDŽ 151-008
Foto: Gjivović, Sušak 1935
Prof. Stane Kumar je posnel ostale fotografije...
O "prerezani lokomotivi" JDŽ 151-012 je že bilo govora. Torej smo v letu 1949, priprave za proslavo 100-letnice že potekajo
Leta 1970 je služila v Mariboru JDŽ 151-001 kot premikalka...
Takole urejena pa je pozirala JŽ 151-001 na železniški postaji Maribor (verjetno Studenci ) leta 1981:
pozdrav
Darko
zaradil lokomotive serije JDŽ 151 ne bom šel odpirati posebne teme. Je pa res, da jo je težko najti, če ne veš, kje je službovala.
Mislim pa, da se je funkcija išči z leti izboljšala (mislim, torej ne vem ).
Prvi "ravnatelj" železniškega muzeja je bil akademski slikar Stane Kumar. Potrudil se je za naslednike in zbiral tudi fotografije, menjavah jih s somišljeniki in tako omogočil vpogled v minule čase. Njegova želja je bila, da bi čimveč ljubiteljev železnice poznali njeno zgodovino. Tudi Ljubitelj
Tako je zbral in fotografiral tudi serijo JDŽ 151.
Zamenjava s prof. Gjivovićem iz Reke/Rijeke... JDŽ 151-008
Foto: Gjivović, Sušak 1935
Prof. Stane Kumar je posnel ostale fotografije...
O "prerezani lokomotivi" JDŽ 151-012 je že bilo govora. Torej smo v letu 1949, priprave za proslavo 100-letnice že potekajo
Leta 1970 je služila v Mariboru JDŽ 151-001 kot premikalka...
Takole urejena pa je pozirala JŽ 151-001 na železniški postaji Maribor (verjetno Studenci ) leta 1981:
pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers