Elektrifikacija prog na Slovenskem

[železocestnik]

Vse teme o elektrifikaciji železniških prog na ozemlju sedanje Slovenije imamo razmetane po forumu in jih je težko najti.

Eno izmed prvih vprašanj o elektrifikaciji je postavil Tomi Vauda (@stadt_haag) daljnega leta 2005 v temi "Nerealizirani projekt elektrifikacije proge Divača - Pula".
Tomi je naš ustanovni član iz leta 2005, ki še vsake toliko časa obišče forum in se še vedno ukvarja z zgodovino železnic, predvsem z zgodovino vlečenih vozil in ima pač več sogovornikov na ostalih forumih na prostoru bivše države.
Odgovoril mu je drugi ustanovni član @Johann v. Schienenschrauf, ki pa se je v manj kot enem mesecu nehal oglašati na forumu.

Tole je samo za uvod, da ugotovimo, ali imamo koga na forumu, ki bi obdelal elektrifikacijo od začetka do sedaj po vrsti, kot so hiše v Trsti.
Kolikor smo slišali, se pripravlja zgodovina elektrifikacije, ki ga je izvedla Italija pri Društvo Ljubiteljev železnic Ilirska Bistrica.
Morda bi kdo od njih lahko zaoral ledino tukaj na forumu? Ali pa kdo drug, samo da ima voljo...

[Tono]

ŽC, Šinenšraufa pa ti dobro poznaš

[železocestnik]

To ni relevantno. SSKJ: relevánten -tna -o prid. (ȃ) knjiž. pomemben, bistven: relevantni podatki; to je za presojo položaja relevantno; pravno relevanten ♪

Ali se javljaš, da boš prvi začel pisati o zgodovini elektrifikacije?

[Tono]

Ne ne. Kar Šinenšraufov znanec naj začne

[železocestnik]

Sem vedel, da na bo nič s tabo. Sem se spomnil, da imaš še Ptuj na vesti. Arhivistka ti je že ušla v penzijo

Mislim, da bo potrebno počakati nekoga od Društva Ljubiteljev železnic Ilirska Bistrica.

[bubaiva363]

Lep Pozdrav,imam članke iz Nove Proge,'95,6,ne znam tačno koja godina ali tu ima nekih opisa kao i u Mohoričevoj istoriji....verovatno ima toga negde u elektronskom obliku....

[železocestnik]

@bubaiva363, hvala, da si nas spomnil na Novo progo in Mohoriča.

Na žalost v knjigi Ivan Mohorič: Zgodovina železnic na Slovenskem, Ljubljana 1968 ni veliko o elektrifikaciji prog, ki so jih izvajali Italijani na ozemlju, ki jim je na žalost pripadlo po WW 1. To pa sta progi, ki sta bili elektrificirani prva na območju sedanje Slovenije.

wikipedija, geslo: Zgodovina železnice v Sloveniji...

"Proga med Pivko in Reko je bila obenem z odsekom med Sežano in Postojno leta 1938, v času, ko sta bili progi pod italijansko upravo, elektrificirana po sistemu istosmernega toka z napetostjo 3000 V. Za oskrbo z električno energijo je bila na Soči zgrajena hidroelektrarna Doblar ter daljnovodi do Opčin, Pivke in Matuljev nad Reko, kjer so oskrbne postaje."

Kljub vsemu pa prepišimo iz Mohoričeve knjige, kaj smo dobili po WW 2...

" Z osvoboditvijo Primorske in Istre je pripadlo državi omrežje elektrificiranih prog Postojna - Sežana in Pivka - Reka v skupni dolžini 115 km, oziroma 180 km tirnic, ki so bile pod italijansko upravo leta 1938 elektrificirane. Elektrifikacijo so Italijani izvedli po sistemu enosmernega toka 3000 V, kakor je vpeljan drugod po Italiji, Franciji in Sovjetski zvezi. Pogonsko moč daje hidrocentrala doblar na Soči, ki proizvaja trifazni tok z 10 000 V napetosti in 42 periodami. V transformatorskih postajah se stopnjuje napetost na 50 000 in 130 000 V.
(ti podatki so po viru: Ružić: Električne železnice v knjigi: Sto godina...)

Na dvojnih daljnovodih visoke napetosti prenašajo električni tok od Soče do Reke na razdaljo 150 km prek Pivke in Matulj ter Opčin. Na Pivki in Matuljah se znižuje napetost trifaznega toka na 3000 V in nato pretvarja v enosmerni tok, ki ga potrebuje železnica in ga kontaktna mreža prenaša na električne lokomotive. Proga Pivka - Reka, dolga 57 km, ima virtualno dolžino vzpona 152 km in padca čez 30 km.
Povprečna obremenitev električne vleke Postojna - Sežana - Trst je 3500 kW in srednja dnevna poraba okrog 40 000 kWh ali 15 milijonov kWh na leto. Pri letnem prometu kakih 250 milijonov brutotonskih kilometrov je srednja poraba električne energije za 1000 brutotonskih kilometrov okrog 50 kWh. Ekonomska izdatnost elektrifikacije v primerjavi s parno vleko je 60% večja."

V Mohoričevi knjigi je samo še poglavje o elektrifikaciji proge Ljubljana - Zidani Most.

Dodana pa je k tekstu tudi ena fotka...




Kdor je hotel kaj več izvedeti o istrskih železnicah, je moralpogledati v knjižno zbirko Tiri in čas št. 5, kjer je Josip Orbanić objavil tekst: Istrske železnice. Ker pa je bil obseg knjižice omejen, kaj veliko o elektrifikaciji ni napisano.

Je pa zato sedaj stekla akcija za izdajo monografije o razvoju elektrovleke na Primorskem in v Sloveniji pri Društvu ljubiteljev železnic Ilirska Bistrica. Izbrali so si tudi avtorja monografije, ki bo Josip Orbanić.

Društvo ljubiteljev železnic Ilirska Bistrica je organiziralo strokovni posvet na temo: Razvoj elektrovleke na Primorskem in v Sloveniji, kjer je avtor monografije Josip Orbanić predstavil vsebino monografije in delo, ki ga je še potrebno opraviti do leta 2013, ko bo monografija izšla ob 140. obletnici začetka gradnje Južne železnice na odseku med Pivko in Reko.

link do članka o posvetu: http://dlz.ilbis.com/strokovni-posvet-n ... sloveniji/

link do predstavitve monografije: http://dlz.ilbis.com/wp-content/uploads ... fija-1.pps


Verjamem, da bo avtor odlično pripravil monografijo, kljub temu pa mislim, da bi bilo dobro tudi tukaj na forumu začeti pisati zgodovino elektrifikacije železnic v Sloveniji.

Več ljudi več ve. Pa če nič drugega, se lahko najdejo kakšne fotke, ki bi bile zanimive za objavi v monografiji.
Tako da še vedno čakamo na nekoga, ki bi začel pisati o zgodovini elektrifikacije tukaj na forumu.

Za vzorec pa lahko dodamo link do članka, ki ga je napisal Viljem Škrabolje: Vozna mreža na spletni strani Društva ljubiteljev železnic Ilirska Bistrica:
http://dlz.ilbis.com/dediscina/vozna-mreza/


Lep pozdrav
Darko

[bubaiva363]

Hvala enako!
Ja bih voleo videti slike iz perioda Italije kad je radjena vozna mreža na krasu,e to je teško...možda neko ima od svojih starih iz tog doba crno-bela fotka,uspomene ali teško,rat je bio i sve što ide uz to.....
Znam samo da je glavni ing koji je projektovao VM bio Alfredo Mazzoni.....to sve piše u knjizi u Pivki.....

[železocestnik]

Znam samo da je glavni ing koji je projektovao VM bio Alfredo Mazzoni.....to sve piše u knjizi u Pivki.....

Ja, Ing. Alfredo Mazzoni je bil res leta 1936 zaposlen v oddelku za elektrifikacijo pri državnih italijanskih železnicah...



Leta 1951 je izdal 4. izdajo knjige o projektiranju 3000 V kontaktne mreže...(Anonima Arti Grafiche Editrice,, Bologna:, 1951)

Mazzoni, Alfredo: La costruzione e la messa in esercizio delle condutture di contatto 3000 v. corrente continua.

[železocestnik]

Je pa zanimivo, da so električne železnice našle pot že v "Železnički priručnik 1948" in z njimi tudi: "Istarsko-primorske železnice FNRJ"

Joj kam bi del:---Niso ravno knjige, sta samo dva "Železnička priručnika:

http://www.arzenal.si/sobe/knjiznica/108

Iz leta 1947 je v srbohrvaščini, za leto 1948 pa je polovica v cirilici, druga polovica pa v latinici-srbohrvaščini. (pisava v duhu tedanjega časa)

Je marsikaj zanimivega iz področja takratnih železnic, v prvem tudi razvrščanje lokomotiv -oštevilčenje glede na tehnične značilnosti lokomotiv , v drugem (za leto 1948) pa so tudi tehnični podatki za takratne E-lokomotive serije E 626 in E 636 - bivše naše 361.(od strani 279 dalje).

Drotar

[železocestnik]

Dr. Josip Orbanić je objavil na spletni strani Društva ljubiteljev železnic Ilirska Bistrica življenjsko pot Brede 361-106...

link do članka:
http://dlz.ilbis.com/zivljenjska-pot-brede/