Ozkotirna rudniška železnica Konjice-Radana vas 1903-1914

Vse o zanimivi zgodovini železne ceste skozi čas.
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 8884
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Ozkotirna rudniška železnica Konjice-Radana vas 1903-1914

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 05.05.2013, 0:36

železocestnik napisal/-a:
Moji konji so tudi že shodili...

železocestnik napisal/-a:

PS: sem se na hitro odločil: izdal bom knjižico o industrijskem tiru Konjice-Radana vas, seveda, če boš dodal zraven to razglednico :wink:

Vsaj ne bom imel problema z lokomotivami :wink:

Imena konj si lahko izmislim :lol: :lol:


Slika
fotka iz privatnega arhiva ŽC


Odločil sem se, da bom o rudniški konjski železnici od Konjic do Radane vasi zastavil novo temo, sicer bi lahko prehiteli temo o ljubljanskem tramvaju, če bi začel dodajati zapise v to temo :wink: :lol:




Začelo se je pred davnimi tremi leti...(iz teme: Poljčane-Zreče, 08.01.2010, 4:02)

železocestnik napisal/-a:Ne vem, če je bilo dovolj jasno napisano, da je bila ozkotirna železnica Poljčane-Slovenske Konjice /Pöltschach-Gonobitz/ predana v redno obratovanje dne 20.12.1892.
Dolžina proge je bila 14,9 km.

Šele leta 1900, ko so obnovili premogovnik v Radani vasi/Radldorf/, so začeli razmišljati o gradnji železnice iz Konjic do Radane vasi.

Karel Rustja je v knjigi: Ozkotirna železniška proga Poljčane-Konjice-Zreče, Slovenj Gradec 2009 prilepil detajl vzdolžnega profila na odseku proge Gonobitz-Radldorf (Slovenske Konjice-Radana vas). Na žalost ni napisal iz katerega leta je ta vzdolžni profil.
Pri opisu projekta za zgraditev proge iz Konjic do Radane vasi pa je zapisal:
" Družba južne železnice je pripravila načrte za ozkotirno rudniško progo iz Slovenjskih Konjic do Radane vasi (schmalspurigen Bergwerkeisenbahn Gonobitz-Radldorf). Policijsko-tehnična revizija trase je bila 17. julija 1902 in ponovno 4. aprila 1903. Na progi je bila predvidena živinska vleka (animalischer Betrieb). Tir je bil projektiran kot zelo skromna investicija. Na delu trase je bil vzpon celo 32%, tirnice so imele težo le 17,89 kg/m. Tir je bil dolg 4,14 km, deloma je potekal kar po cesti in se je končal na nadmorski višini 383,828 m. Ta podaljšek so zgradili po normativih, ki so veljali za vojaške poljske železnice (K.K. Heeresbahn), torej s slabšim materialom in večjim vzponom."

Podaljšanje proge do Zreč je bilo oddobreno 13.9.1917 in še istega leta se je pričelo z gradnjo. Zgrajen je bil popolnoma nov del proge od km 18,59 do Zreč, preostali del do Konjic pa je bil rekonstruiran. Otvoritev proge je bila 15.1.1921.

Sedaj pa si poglejmo vzdolžni profil proge Slovenske Konjice-Radana vas/ Gonobitz-Radldorf...

Slika

Ta vzdolžni profil je iz knjižice...

Slika

Slika


Knjižice nisem preslikal cele...
Ali je res bil ta industrijski tir premogovnika na "živinsko vleko"?

Nekaj je o tej progi pisal pred leti tudi Tadej Brate. Glede na to, da je sedaj naš novi član, nam bo morda o tej progi podal kakšno novo informacijo (z industrijskimi tiri se ukvarja profesionalno)! [-o<




iz teme: Poljčane-Zreče,14.01.2010, 2:14
železocestnik napisal/-a:Južna železnica je imela v lasti premogovnik v Radani vasi, morda še kakšnega v okolici (z zgodovini premogovnikov se ne ukvarjam...).
V Konjicah/Gonobitz/ so imeli upravo rudnika Konjice. Vodja premogovnika je bil Farnik Josef, inšpektor.
Strojni mojster je bil Burian Rupert, pomočnik pa je bil Hasenbichel Lorenz. Inženir obrata pa je bil Lanzer Hans.

vir: Eisebahn Schematismus pro 1914/1915, Wien 1914





iz teme: Poljčane-Zreče, 17.01.2010, 11:36
železocestnik napisal/-a:Sem malo počakal, če me bo kdo dopolnil s temi rudniki premoga v okolici Konjic, pa nič :(

Tako, da sem bil prisiljen prebrati to temo od začetka :wink:

Jože je že takoj na začetku teme podal "kratek povzetek gradiva o Konjičanu, ki ga je zbral g. Marko Rovšnik". Takole piše...

Barbarpapa1 napisal/-a:
V začetku je bil promet na progi pod pričakovanim, kar se je popravilo ob prelomu stoletja, ko je v okolici Konjic bil odkrit kvalitetni črn premog, kar je privedlo do odprtja treh premogovnikov in sicer Radana Vas, Brinova Gora ter enega v okolici Konjic. Tako je v najboljših letih Konjičan prepeljal do 16.000 ton premoga. Zadeva se je izboljšala še s pričetkom I svetovne vojne, ko je K.u.K vojska v Konjicah postavila velika vojaška skladišča. Prav tako je verjetno tudi rudnik v Radani Vasi pripomogel k temu, da so leta 1916 progo podaljšali do tam. Je pa ta podaljšek bil grajen po standardih, ki so veljali za K.u.K Heeresbahn (vojaška poljska železnica), torej s slabšim materialom in močnejšimi vzponi, največji je sedaj znašal 25‰.



Vidimo, da je celotno delo g. Rovšnika solidno in bi si bilo dobro pridobiti tekst v celoti, če ne pa vsaj v delih, v katerih je več podatkov kot pri najnovejši knjigi g. Rustje oz. starem članku g. Brateta...
Izgleda, da imajo domačini pri raziskavi zgodovine veliko prednost #-o :roll: :wink:
Bomo poslali naše agilne člane MRS Štajerska (smo prehiteli slovenske politike in ustanovili MRS po regijah :lol: ) v akcijo :wink:


Zeleni, mislim da je ta tema že zrela za prestavitev v rubriko [-o< "Železnica skozi čas"





iz teme: Poljčane-Zreče, 20.01.2010, 22:45

železocestnik napisal/-a:
železocestnik napisal/-a:
Karel Rustja je v knjigi: Ozkotirna železniška proga Poljčane-Konjice-Zreče, Slovenj Gradec 2009 zapisal:
" Družba južne železnice je pripravila načrte za ozkotirno rudniško progo iz Slovenjskih Konjic do Radane vasi (schmalspurigen Bergwerkeisenbahn Gonobitz-Radldorf). Policijsko-tehnična revizija trase je bila 17. julija 1902 in ponovno 4. aprila 1903. Na progi je bila predvidena živinska vleka (animalischer Betrieb).
Ali je res bil ta industrijski tir premogovnika na "živinsko vleko"?

Nekaj je o tej progi pisal pred leti tudi Tadej Brate. Glede na to, da je sedaj naš novi član, nam bo morda o tej progi podal kakšno novo informacijo (z industrijskimi tiri se ukvarja profesionalno)! [-o<


Sem pogledal malo v zgoraj prikazano knjižico in je rudniška proga delovala na konjsko vprego. Dol pa je šlo samo... :lol:

Slika

Ali ima kdo kakšno fotko "konjske" železnice?




iz teme: Konjice-Zreče, 24.01.2010, 12:03

železocestnik napisal/-a:
grofceljski napisal/-a:Železocestnik ti pa imaš literature o tej ozkotirni progi... =D>


Edina literatura, ki sem ji priboril mesto na polici je knjiga o železniški progi Poljčane-Zreče, ki jo je napisal Rustja.
Moram pa priznati, da se s to progo ne ukvarjam v prvem planu ampak samo v toliko, kolikor je bila povezana z "Južno železnico". Morda bom nekoč v prihodnosti le spravil skupaj gradivo o "Južni železnici". Pri takšnem delu so potem takšne stranske železnice "motnja" za zbiranje podatkov o glavni temi... :lol:
Seveda pa se mimograde najde zanimivo gradivo, ki se da na enostaven način deliti s forumaši, ki jih to zanima ali pa so domačini...
In pri takih "raziskavah" je potrebno vključiti domačine. Pri njih so doma fotografije, kakšni zapisi, shranjen star časopis s člankom, pomembnim za lokalne razmere itd.
Ponavadi pa se zakomplicira pri pisanju knjige, saj se ne morejo dogovoriti s tistim, ki se napiše kot avtor in tistimi, ki dajo gradivo na razpolago.
Tukaj na spletu deluje vse virtualno, v glavnem se ne poznamo med seboj, da pa vsak "gor" tisto, za kaj se je odločil, da da "gor"....naslednji trenutek je že na disku nekoga, ki ga to zanima... :lol:
Vprašanje je še samo resolucija, v kateri deliš fotke, dokumente...
Rustjeva knjiga je čisto solidna zadeva, ne vem sicer, kdo vse je sodeloval pri njeni pripravi, jasno pa je, da v takšni knjigi ne morejo biti vsi detajli, potrebno se je zavedati, da je takšna izdaja potrebna predvsem za domačine (kjer pa je razpon v letih vsaj pol stoletja in imajo tudi različne poglede na železnico: enega zanima samo letnica zgraditve, drugega samo lokomotive, tretjega samo postaje....).
Vse gradivo, ki ga objavljam je ali iz Arhiva Republike Slovenije ali iz Železniškega muzeja, pa še iz kakšne knjižnice...
Iz Arhiva RS črpa tudi Rustja, s tem pač, da to ne pove pri posameznem načrtu, ampak samo napiše n.pr. za knjigo Poljčane-Zreče: Arhiv Slovenije, fond 188, škatle 2,12, 13, 300, 33, 44 in 45.
Kot sem rekel, če n.pr. raziskujem viadukt na "Južni železnici" Zbelovo, lahko v isti škatli še najdem kaj v zvezi s progo Poljčane-Zreče in to mi vsekakor ni težko na hitro preslikati in dati na forum.
Sicer pa se bo moral najti kakšen domačin, da se spravi v detajle...gradiva je ogromno...
Obdela lahko lokomotive, vagone, potek proge ....





grofceljski napisal/-a:
železocestnik napisal/-a:
" Družba južne železnice je pripravila načrte za ozkotirno rudniško progo iz Slovenjskih Konjic do Radane vasi (schmalspurigen Bergwerkeisenbahn Gonobitz-Radldorf). Policijsko-tehnična revizija trase je bila 17. julija 1902 in ponovno 4. aprila 1903. Na progi je bila predvidena živinska vleka (animalischer Betrieb).

Sedaj pa si poglejmo vzdolžni profil proge Slovenske Konjice-Radana vas/ Gonobitz-Radldorf...
Ali je res bil ta industrijski tir premogovnika na "živinsko vleko"?



Tule nisem najbolj razumel glede živinske vleke...
Ali je tu govora o živinski vleki na celotni progi Sl.Konjice-Radana vas (dvomim), ali morda od samih jaškov rudnika pa do proge??

Kolikor je meni znano sta bila v Radani vasi dva jaška:

-Neuer Schaht
-Germaniaschacht

Oba sta bila locirana višje od same proge.
A je morda kakšna informacija za kateri jašek tu gre ali celo za oba?




železocestnik napisal/-a:Na celotni dolžini industrijskega tira Konjice-Radana vas.
Gor so itak konji vlekli prazne vagončke, dol je pa samo šlo, pa še "bremzat" si moral... :roll:
Rustja se je izognil direktnemu zapisu da gre za "konjsko" železnico, kljub temu, da navaja policijsko-tehnično revizijo trase z dne 17. julija 1902 in 4. aprila 1903. V teh zapisnikih sigurno piše kakšna proga je to.

železocestnik napisal/-a:

Sem pogledal malo v zgoraj prikazano knjižico in je rudniška proga delovala na konjsko vprego. Dol pa je šlo samo... :lol:

Slika

Ali ima kdo kakšno fotko "konjske" železnice?


V zgoraj omenjeni knjižici ni nobenega govora o lokomotivi (ko bo čas bom dal skene na forum, da si boste lahko prebrali).

železocestnik napisal/-a:


Nekaj je o tej progi pisal pred leti tudi Tadej Brate. Glede na to, da je sedaj naš novi član, nam bo morda o tej progi podal kakšno novo informacijo (z industrijskimi tiri se ukvarja profesionalno)! [-o<




grofceljski napisal/-a:Nad Zrečami -smer severovzhod leži BRINJEVA GORA, z najvišjim vrhom 630m nadmorske višine.
Brinjevo goro sestavljajo trije vrhovi, na dveh vrhovih sta cerkvi Sv.Neža in Sv Mati božja, medtem ko so na najnižjem vrhu ostanki gradu FREUDENBERG iz 13.stoletja.

Tukaj pa slika

Slika

Rudnik Južne železnice-jašek NEUER SCHACHT v ozadju Brinjeva gora s cerkvami.




železocestnik napisal/-a:Tako je potrebno začeti iskati fotografije in razglednice... =D>
Morda pa boste pa le naleteli tudi na "animalischer Betrieb" :lol:
Nekje sem zasledil, da so konji znali šteti :roll:
Če si jim obesil za vleči en vagonček več, kot je bilo normalno, je "stavkal" in ni povlekel, dokler mu niste "prekobrojnega" odpeli :lol: :lol:




železocestnik napisal/-a:Že velikokrat sem zapisal, da so dela Ivana Mohoriča solidna...

Citiram iz njegovega dela "Problemi in dosežki rudarjenja na Slovenskem", 2. knjiga, Založba Obzorja 1978:

"Šele okrog leta 1900 je Južnoželezniška družba povezala in združila največji del tega območja v enoten kompleks, ter zaupala odkop strokovnim izvedencem, ki naj bi našli tudi odgovor na zgoraj postavljena vprašanja.
Zahodni del območja je obsegal kadunjo Stranic. Tam je bil premog odprt na daljavo 190 m in v globino do 75 m. Premog je imel močno gorilno vrednost, ki so jo v graški valjarni ocenili na 7000 kalorij. Središče odpiranja na vzhodni strani je bila Radana vas, kjer so razkrili sloj na 700 m dolžine in 140 m padca.
Odkopavanje teh slojev se je pričelo, kakor omenjeno, okrog leta 1840, vendar se pod opisanimi razmerami zaradi razkosanosti odkupnega območja ni moglo razviti uspešno obratovanje. Leta 1900 je združila južna železnica na tem območju 31 navadnih in 57 dvojnih jamskih mer in 3 osredke.
V okolici so imeli privatniki premogovnike, ki pa so mirovali.
Premogokop Južne železnice v Stranicah je imel en rov s 44 m dolgim vpadnikom v smeri premogovnega sloja ter Edvardov spodnji rov, medtem ko ima premogokop v Radani vasi kot glavni jašek 42 m globok Germania jašek
Z njegovega dna so nadalje prodrli z dvema vpadnikoma v globino 70 m. Iz njega so izvažali s parnim vitlom 12 KM, medtem ko so skozi glavni jašek izvažali s parnim strojem 30 KM. V
Stranicah so premog sortirali, medtem ko so v Radani vasi oddajali premog nesortiran.

Proti koncu stoletja so zgradili od premogovnika v Radani vasi konjsko dovozno železnico do železniške postaje.

V Stranicah je bilo leta 1902 zaposlenih 94 delavcev in en nadzornik, v Radani vasi pa 160 delavcev, trije nadzorniki in trije uradniki.
Proizvodnja v Stranicah izkazuje leta 1902 6.010 stotov, v Radani vasi pa istega leta 90.352 stotov.
Premog so preizkušali v laboratorijih valjarne južne železnice v Gradcu in Trgovske akademije v Trstu.
V Kladnem so ugotovili, da ima 44,7% ogljika, 3,6 % vodika, 6,7% kisika in dušika ter 18,2% pepela, 5% pa je voda."

Če pa koga zanima geologija Zreškega okoliša in zaloge premoga, si lahko prebere članek Milana Hamrla na linku: http://www.geologija-revija.si/dokument.aspx?id=928

Sedaj pa samo v dir za fotko s konjem v glavni vlogi :lol: \:D/




grofceljski napisal/-a:ŽELEZOCESTNIK Kar se tiče točno omenjene proge , bo zadeva zelo težka, slike iz te ozkotirne proge so zelo redke, velika večina kar je, je na tej strani, ki jo je uporabil AJZNPONAR in v tej novi knjigi, kaj šele konjska vprega
Slika





07.03.2010, 23:36
železocestnik napisal/-a:Ker sem na disku slučajno odkril nekaj fotk, jih takoj nalepim, da ne bodo izgubljene za vedno (podrl se je sistem iskanja fajlov po kaotičnem sistemu #-o :lol: )...



Postaja Konjice in predvidena "konjska" železnica do Radanje vasi/Radldorf/ (industrijski tir) leta 1903...

Slika

Sedaj je že jasno, da je bila "konjska" železnica postavljena samo za potrebe rudnika. Navzdol je lahko "potovalo" le 6 vozičkov naenkrat, zavirati pa je bilo potrebno toliko, da se ni presegla hitrost 10 km/h!






Sedaj pa smo prišli tako daleč, da moramo zapisati, kdaj so začele potekati akcije za zgraditev te rudniške proge od Konjic do Radane vasi.


Poglejmo še enkrat v knjigo Karel Rustja: Ozkotirna železniška proga Poljčane-Konjice-Zreče, Slovenj Gradec 2009:

" Družba južne železnice je pripravila načrte za ozkotirno rudniško progo iz Slovenjskih Konjic do Radane vasi (schmalspurigen Bergwerkeisenbahn Gonobitz-Radldorf). Policijsko-tehnična revizija trase je bila 17. julija 1902 in ponovno 4. aprila 1903. Na progi je bila predvidena živinska vleka (animalischer Betrieb). Tir je bil projektiran kot zelo skromna investicija. Na delu trase je bil vzpon celo 32%, tirnice so imele težo le 17,89 kg/m. Tir je bil dolg 4,14 km, deloma je potekal kar po cesti in se je končal na nadmorski višini 383,828 m. Ta podaljšek so zgradili po normativih, ki so veljali za vojaške poljske železnice (K.K. Heeresbahn), torej s slabšim materialom in večjim vzponom."


Pogledal sem v arhive in lahko potrdim, da obstaja zapisnik komisije štajerskega namestništva (Statthalterei) dne 17. julija 1902, pri katerem je bilo izdano tudi gradbeno dovoljenje.

Dne 4.aprila 1903 pa je bila ozkotirna rudniška proga Konjice-Radana vas (Gonobiz-Radldorf) že zgrajena in je bil to "tehnični pregled" proge.
Da, na njej je bil predviden "Animalischer Betrieb", kot je zapisal Rustja v knjigi.


Se nadaljuje :wink:
grofceljski
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 306
Pridružen: 04.09.2009, 16:01

Re: Ozkotirna rudniška železnica Konjice-Radana vas 1903-191

OdgovorNapisal/-a grofceljski » 05.05.2013, 7:46

Tale članek se že dolgo šlepa pri meni :lol:

Kot je poročal Deutsche Wacht, 10 avgusta 1902, je bila:


Slika



- razlastitev parcel za tir Gonobitz - Radldorf ...končana vsaj do 10. avgusta 1902,
- gradnja železniškega tira naj bi se začela že 15.avgusta 1902
- gradnja je bila zaupana istima inženirjema, Mitglitschu iz Rogaške in Posseku iz Pogleda, ki sta gradila železnico Pöltschach-Gonobitz
- o kvaliteti Radanskega premoga, pa itak ni dvoma :lol:
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 8884
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Ozkotirna rudniška železnica Konjice-Radana vas 1903-191

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 05.05.2013, 11:15

Prevod iz: Deutsche Wacht, 10.avgust 1902...

Gradnja železnice Konjice-Zreče. Družba Južne železnice,
ki ima v lasti rudnik premoga v Radani vasi pri Konjicah,
gradi iz Konjic do le-tega
rudniško železnico. Odkup zemljišč se je
že izvršil, z gradnjo naj bi
začeli že 15. avgusta tega leta. Izvedbo
gradnje naj bi zaupali g. Ludwigu Migliču, inženirju in gradbeniku v Rogaški Slatini in
g. Franzu Posseku, lastniku gradu Pogled;
ta gradbena firma je
gradila že železnico Konjice-Poljčane.
Predvidevamo lahko hitro gradnjo,
saj je Južna železnica odprla izdaten
premogovnik pri Konjicah in
bo obratovanje rudnika začela na veliko.
Premog je črni premog odlične kvalitete
in prekaša po kalorijah Ostravski premog.

Opomba:
Ostrava v Šleziji (Češka)

Vse je relativno (kje so merili kurilno vrednost premoga, po kateri metodi itd.)

Tržaška trgovska akademija je v laboratorju ugotovila, da ima premog od 5846 do 6112 kalorij. Sestavo pa so analizirali v Kladem in ugotovili, da ima 44,7 % ogljika, 3,6 % vodika in 6,7 % kisika in dušika ter 18,2% pepela in 5 5 vode.(Ivan Mohorič: Problemi in dosežki rudarjenja na Slovenskem)

Za primer poglejmo Ostravski premog, ki je imel 7100 kalorij, pa se je slabo izkazal v primerjavi z Zgornješlezijskim...vse je odvisno, od kurišča, kurjača itd....

Slika

iz knjige iz leta 1903: dr. Ost: "Lehrbuch der chemischen technologie", http://archive.org/stream/lehrbuchderch ... g_djvu.txt


Tako, da ni za dati roko v ogenj za konjiški premog :wink: :lol: :lol:
Uporabniški avatar
mkx
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 3387
Pridružen: 20.03.2011, 9:03
Kraj: Dolenjska

Re: Ozkotirna rudniška železnica Konjice-Radana vas 1903-191

OdgovorNapisal/-a mkx » 06.05.2013, 14:41

železocestnik napisal/-a:Za primer poglejmo Ostravski premog, ki je imel 7100 kalorij, pa se je slabo izkazal v primerjavi z Zgornješlezijskim...vse je odvisno, od kurišča, kurjača itd...

Meni se že zdi, da primerjava po današnjih kriterijih ni bila narejena korektno. Težko verjamem, da bi pri Ostravskem premogu dejansko rabili 4x več vleka za enakomerno gorenje ... če bi se trudili dosegati enako temperaturo, bi najbrž potrebovali bistveno manj podpiha :-k .

Seveda, če skozi šporhet divja prepih, potem od toplote res ni dosti haska :wink:
LP, Metod
grofceljski
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 306
Pridružen: 04.09.2009, 16:01

Re: Ozkotirna rudniška železnica Konjice-Radana vas 1903-191

OdgovorNapisal/-a grofceljski » 06.05.2013, 14:49

:lol: Zanimivo, nekateri avtorji so železniški tir do Radane vasi leta 1916 šele odprli, medtem ko ga je ŽC ža dve leti prej zaprl :)
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 8884
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Ozkotirna rudniška železnica Konjice-Radana vas 1903-191

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 06.05.2013, 20:55

Potrebujem zanesljiv podatek, kdaj so premogovnik zaprli. Ko so ga zaprli, niso rabili več železnice. Raje napišem manj kot več....in potem popravljam.
Mohorič navaja še za leto 1914 proizvodnjo premoga v rudniku Južne železnice Radana vas 5761 ton premoga. Prejšnja leta so proizvedli okoli 10.000 ton

So pa že leta 1907 poročali, da se lahko zgodi, da premogovnik zaprejo in da Južna železnica, ki je bila lastnik premogovnika ne bo več plačevala 12.000 kron, ki jih je bil dolžan plačevati "becirk" Konjice za železnico Poljčane-Konjice.
link: http://www.dlib.si/preview/URN:NBN:SI:D ... nguage=eng


Prvi podatek o akciji za podaljšanje proge do Zreč sem zasledil zaenkrat šele leta 1917.
grofceljski
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 306
Pridružen: 04.09.2009, 16:01

Re: Ozkotirna rudniška železnica Konjice-Radana vas 1903-191

OdgovorNapisal/-a grofceljski » 06.05.2013, 21:30

železocestnik napisal/-a:Potrebujem zanesljiv podatek, kdaj so premogovnik zaprli. Ko so ga zaprli, niso rabili več železnice.


Takole na pamet, je družba Južne železnice prodala koncesijo nekim Hrvatom in je bil rudnik še odprt tudi po podaljšanju proge do Zreč.
Barbarpapa1
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 1635
Pridružen: 09.11.2005, 22:40
Kraj: Maribor

Re: Ozkotirna rudniška železnica Konjice-Radana vas 1903-191

OdgovorNapisal/-a Barbarpapa1 » 06.05.2013, 21:54

Pozdrav

Najprej nekaj okoli tiste zgodbe s premogom. Zanimivo je da je kljub velikemu presežku zraka temperatura dimnih plinov pri ostravskem premogu s 340°C bistveno večja, kot pri "zgornješlezijcu" z 240°C. Pri tem pa je prvi uspel upratiti manj vode, kot drugi (kljub ekonomizerju = predgrevalniku vstopne vode). Iz tega sklepam, da kotel enostavno ni bil dimenzioniran za ostravski premog (potreboval bi vsaj večjo uparjalno površino, o velikosti rešetke pa si ne upam sklepati). Pa ne pozabite, kurilna vrednost premoga ne pove vsega o tem, koliko toplotne moči se lahko razvije iz njega. Potrebujemo še podatek o času zgorevanja premoga. Danes bi kurilno vrednost (vsebnost energije) merili v J (Joule), čaz zgorevanja pa v sekundah. Iz fizike pa vemo, da je J/s=W (energija v enoti časa = moč). Hitrost zgorevanja premoga pove, koliko toplotne moči lahko premog proizvede, oziroma, koliko dimnih plinov, katerim lahko odvzamemo toploto za proizvodnjo pare, se ustvari v časovni enoti. Hitrost zgorevanja ima velik vpliv na velikost rešetke. Poznamo lokomotivske kotle s kurišči za kalorično visokovredni premog (antracit), ki pa so zaradi počasnega zgorevanja imela enormne rešetke. v USA so to bili kotli z Wootten kurišči, kot je viden na spodnji "Camelback" lokomotivi....

Slika

Samo malo glasnega razmišljanja....

LP

Jože
Barbarpapa1
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 1635
Pridružen: 09.11.2005, 22:40
Kraj: Maribor

Re: Ozkotirna rudniška železnica Konjice-Radana vas 1903-191

OdgovorNapisal/-a Barbarpapa1 » 06.05.2013, 22:03

Pozdrav

Da me ne boste za uhe vlekli, ker spravljam temo v OT. Jo bom skušal nazaj spraviti. Sam nekih posebnih podatkov o podaljšanju proge iz Konjic do Zreč nimam, Vam bom pa zato preplonkal, kar o teh datumih piše Rustja v svoji knjigi o Konjičanu:

1. Komisijski ogled trase 01.10.1912
2. Izdaja gradbenega dovoljenja 1916
3. Začetek dogovvarjanja z lastniki zmeljišč, po katerih bo tekla trasa: 29.04.1917
4. Politični obhod bodoče trase: konec 08.1917
5. Odobritev gradnje s strani ministrstva na dunaju: 13.09.1917
6. Začetek gradnje: 15.11.1917
7. Prva lokomotiva pride do psotajališča pri cerkvi v Zrečah: 15.10.1918
8. Zradi konca prve svetovne vojne se gradnja prekine do 14.01.1920
9. Otvoritev proge 15.01.1921

LP

Jože
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 8884
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Ozkotirna rudniška železnica Konjice-Radana vas 1903-191

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 07.05.2013, 0:01

Gremo malo nazaj v OT.
Navedel sem kalorije Ostravskega premoga iz resnega vira za primerjavo s tistim iz Radane vasi.
To, kar je še zraven napisanega, kako so ga "slabo kurili" pa ste itak sami pogruntali. To se lahko nanaša tudi na parni kotel lokomotive. Zato pa so imeli konstrukterje, da so projektirali kurišče glede na premog, ki je bil na izbiro. Seveda pa so tudi učili kurjače, kako kuriti, da je bil izplen premoga čim večji. Zato tudi ne more biti kurjač vsak, ki zna metati "kolm" z lopato...

Res pa je, da se bomo v tej temi pogovarjali več o ...ovsu in slami :wink: :lol:
Rudniška železnica Konjice-Radana vas je bila na "animalischer Betrieb"...kar pomeni, da so vlekli prazne vozičke iz Konjic do Radane vasi...konji.

Ja, navzdol pa je šlo samo..."samotež" :lol:

Najprej si bomo ogledali izgradnjo in dograjevanje konjske rudniške proge, nazadnje pa še dogradnjo v vleko s parno lokomotivo na trasi Konjice-Zreče.

Kot sem že zapisal, sem prvi dokument za podaljšanje proge do Zreč zasledil šele leta 1917.

Tisti dve točki (1 in 2), ki ju je navedel BP1 (po Rustji) sta samo dogradnji konjske rudniške proge Konjice-Radana vas (Schleppbahn Gonobitz-Radldorf) in nista v zvezi s podaljšanjem in predelavo proge Konjice-Zreče.

Seveda bomo šli po vrsti, kot so hiše v Trsti...najprej izgradnja konjske rudniške proge Konjice-Radana vas, kjer je bil rudnik črnega premoga družbe Južne železnice.

Slika
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 8884
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Ozkotirna rudniška železnica Konjice-Radana vas 1903-191

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 07.05.2013, 0:37

Ukinitev rudnika Radana vas leta 1914 (Deutsche Wacht 9.9.1914)

Slika

Južna železnica je opustila premogovnik

Iz Konjic poročajo: Družba Južna železnica se je odločila, da premogovnik v bližini Konjic popolnoma opusti.
Vzrok leži v tem, da je premogovnik delal izgubo...
Južna železnica je kupila premogovnik pred 15-imi leti....

Južna železnica je zgradila za prevoz do kolodvora Konjice lastno železnico, ki se priključi v Konjicah na deželno železnico.
To železnico bi sedaj lahko podaljšali do Zreč.
Morda bodo samo nekatere rove izrabljali naprej novi lastniki.


Bo treba v Celju pogledati v arhivu v rudarsko knjigo, kdaj in komu so prodali rudarske pravice.
Mohorič navaja za čas po WW 1 za premogovnik Zgornje Zreče, da ga je L. Hasenbichel iz Konjic prodal leta 1922 zagrebškim družinam Milinov, Kekič in Rutnik.
Premogovnik Spodnje Zreče navaja kot izbrisan leta 1915.
grofceljski
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 306
Pridružen: 04.09.2009, 16:01

Re: Ozkotirna rudniška železnica Konjice-Radana vas 1903-191

OdgovorNapisal/-a grofceljski » 07.05.2013, 5:05

železocestnik napisal/-a:Ukinitev rudnika Radana vas leta 1914 (Deutsche Wacht 9.9.1914)

Mohorič navaja za čas po WW 1 za premogovnik Zgornje Zreče, da ga je L. Hasenbichel iz Konjic prodal leta 1922 zagrebškim družinam Milinov, Kekič in Rutnik.
Premogovnik Spodnje Zreče navaja kot izbrisan leta 1915.


Ja kaj hočemo, zmeda podobno kot z lokomotivami :)

V okolici Zreč je bilo kar nekaj rudnikov..... :-k Zgornje Zreče to gotovo ni ta iz Radane vasi, ...Spodnje Zreče pa tudi ni najbolj posrečeno imenovan....
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 8884
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Ozkotirna rudniška železnica Konjice-Radana vas 1903-191

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 09.05.2013, 14:06

Tole velja za tole rudniško progo :roll:

železocestnik napisal/-a:Kolikor brskam po disku, ne morem najti vloge družbe Južna železnica za rudniško progo Konjice-Radana vas iz leta 1902.

Najstarejši datum na dokumentu v zvezi s to rudniško progo imam z dne 3.maj 1902.

Slika


Ne vem, ali naj še brkljam po disku ali kar začnemo?

Kaj pa, če vloge sploh nimam :-k :old
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 8884
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Ozkotirna rudniška železnica Konjice-Radana vas 1903-191

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 09.05.2013, 20:53

železocestnik napisal/-a:
Res pa je, da se bomo v tej temi pogovarjali več o ...ovsu in slami :wink: :lol:
Rudniška železnica Konjice-Radana vas je bila na "animalischer Betrieb"...kar pomeni, da so vlekli prazne vozičke iz Konjic do Radane vasi...konji.



Tale fotografija sicer ni z rudniške železnice Konjice-Radana vas, pa vseeno...

Brez jela ni dela...ups! Brez dela ni jela :lol:

Slika
Fotografija je iz ene razstave v Železniškem muzeju v Ljubljani.
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 8884
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Ozkotirna rudniška železnica Konjice-Radana vas 1903-191

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 09.05.2013, 23:31

Navodila za našo konjsko rudniško železnico Konjice-Radana vas si bomo ogledali kasneje.

Samo toliko, da ne pozabimo, da gre za konjsko železnico...

Tudi v kraljevini Jugoslaviji so premikali vagone ljudje in živina...

Za takšne premike so veljala posebna navodila...

Slika


povečava...

Slika

Vrni se na

Kdo je na strani

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 4 gostov