Skrunitev bogoslužnega opravila pa je bilo kaznovano že naslednje leto...
"
14. julija 1877 se je namreč v premogovniku Zreče, v rovu Radana vas, pripetila nesreča.
Pod ruševino so se zadušili trije uradniki in en rudar. Prve so prepeljali na Francosko, poslednji pa počiva na domačem pokopališču. Z delom se je prenehalo. Leta 1900 pa je družba Južna železnica postala lastnica rudnika. Delavci so začeli odpirati zasipane jame. Število rudarjev se je postopoma namnožilo do blizu 200 oseb. Kar je njihov trud spravljal rude na svetlo, to so odvažali vozniki v Konjice na kolodvor po cesti. A da se prevažanje blaga olajša, vsled tega je družba položila tračnice od omenjenega kolodvora pa do rudnika, popolnoma tako, kakor jih je imela in še ima proga Poljčane-Konjice, t.j.
0,76 m narazen, v dolgosti 4 kilometre. Po tej črti je odpravljal rudnik z lastnimi vagoni premog v Poljčane. Delo so pred vojno obvstavili, progo pa, da je ne bodo razdirali, ponudili deželnemu odboru v Gradcu, naj bi jo kupil ter poskrbel za podaljšanje v prospeh splošnosti."
povzeto iz: Straža, 26.1.1921, letnik 13, št.10, str.4
Povzel iz članka Mojce Kovačič: Razvoj gospodarstva v Zrečah in njegov vpliv na razvoj mesta (v: Zreški zbornik 2006)
Evo, pa smo se izmazali iz OT-ja
Pa še odgovor na...
grofceljski napisal/-a: Zanimivo, nekateri avtorji so železniški tir do Radane vasi leta
1916 šele
odprli, medtem ko ga je ŽC ža dve leti prej
zaprl
smo dobili: "
Delo so pred vojno obvstavili, progo pa, da je ne bodo razdirali, ponudili deželnemu odboru v Gradcu, naj bi jo kupil ter poskrbel za podaljšanje v prospeh splošnosti."