Železnice in železničarji med WW 2 (1941-1945)

[inovak]

Na že omenjeni strani sem našel še nekaj posnetkov, avtor Federic Palettoni, iz aprila 1941 narejenih v Sloveniji. Prvi je iz Ljubljane.






Fotografija je bila narejena na vlaku Trst - Postojna.

[inovak]

Na nemški strani ebay.de je v prodaji č/b fotografija dim 6/9 cm, ki je bila posneta med II. svetovno vojno. V naslovu piše " #1581,Wehrmacht,Foto 2.WK,WH:Blagajna,Ljubljana,Slovenien,Gorenjska,Bahnhof,Bahn", kar pomeni, da se prodaja v rubriki Wehrmacht, posnetek iz II. svetovne vojne, Blagajna, Ljubljana, Slovenija, Gorenjska, železniška postaja, železnica.

Kje naj bi bila posneta ta fotografija?

[železocestnik]

Bravo, @inovak

Mislim, da bodo forumaši pogruntali, katera postaja je to. Zagotovo je Slovenija

So pa takšne fotke kamenčki v zgodovini, ki lahko razkrijejo marsikatero neznano in neugotovljeno zadevo.

Sem pred nekaj tedni sodeloval na dražbi ene takšne fotke. Začetna cena je bila 1.99 €, bilo nas je 6 ponudnikov, ponudil sem 5,30 €, 15 sekund pred zaključkom licitacije sem bil: Sie sind Höchstbietender für das folgende Angebot (Vi ste ponudili največ za naslednjo ponudbo).
Fotografija je bila prodana za 23,38 €. Če koga zanima katera, si lahko pogleda na linku: http://www.forum-der-wehrmacht.de/index ... /?pageNo=4" onclick="window.open(this.href);return false;
Sestavljamo namreč fotografije pokopov okupatorjevih pripadnikov na "vojaškem" pokopališču v Kranju za časa WW2. Na vsak način bi radi potrdili število tam pokopanih za časa WW2 (po spisku iz leta 1945: 1198 pokopanih). S tem bomo dobili točen pregled padlih po spopadih v času med vojno. Zakaj je to pomembno? Pravzaprav ni, v bistvu pa se preverja zapise dosedanjih na pamet navajanih števil padlih okupatorjevih pripadnikov...
Dva kolega sta skupaj kupila album za 200 € (vsak je primaknil po 100€), da je lahko zadeva stekla dalje. Raziskovanje pokopov na vojaškem pokopališču v Kranju namreč...

Vnuki prodajajo albume svojih dedkov. Cene albumov so od 100 € dalje, pa do 1000 €.
Preprodajalci pa razderejo albume in prodajajo album po delih ("per partes" ). Cene posameznih fotografij se potem vrtijo od 5 € (če ni zanimanja zanjo) do 100 € (če se najde več interesentov, ki bi jo vsi radi imeli).


Pozdrav
Darko

[Marlo]

Dvomim, da gre za (redni) železniški objekt in da bi prodajali karte skozi okno.
Blagajna je improvizacija, ima nadstrešek in mizo, dostop je pa nasut, saj je cokl zelo nizek. Je pa zaključek cokla zanimiv in nenavaden.
Rekel bi, da je blagajna s konca stavbe in obrnjena nekako proti jugu.
Ali morda kdo pozna kakšno železniško postajo, ki ima (je imela) tako ograjo? Bolj običajni so bili leseni plotovi.
Hiša v ozadju ni poravnana s 'postajo' in je nekako 'preblizu'.

[Marlo]

Če opazujem prizor na posnetku:
- zadaj v sredini je civilist,
- trije vojaki niso v 'bojni opremi' oz. v službi in imajo verjetno prosto za odhod v mesto,
- desetar (ali kakrkoli že) na desni je oborožen in v službi. Verjetno kontrolira papirje od vojakov.
Dvomim, da bi se vojaki vozili v mesto z vlakom. Če temu dodam še bolj improvizirano blagajno, bi rekel, da gre za postajo/postajališče tramvaja.

[Tono]

Časovno lahko situacijo postavimo v obdobje po kapitulaciji Italije. Sicer nisem ziher, če ni tramvaj vozil tudi čez mejo med Italijo in Nemčijo.

[trackpan]

Povzel bom bitvene podatke iz knjige Tadeja Brateta, Ljubljanski tramvaj, 1990. V začetku okupacije je tramvaj peljal potnike do Šentvida. Oktobra 1941 so Nemci prepovedali vožnjo oz. prehajanje meje. Se je vedelo zakaj. Nadalje do konca vojne so vozili le od Ajdovščine do "tovarne Štore" (danes Mercator ).

[železocestnik]

Pozdrav,

"Stora, družba z o.z. Št. Vid nad Ljubljano, 1920-1923; Tovarna zaves Stora, d.d. Št. Vid nad Ljubljano 1923-1946; Tovarna zaves Ljubljana 1946-1949.
Obdobje obstoja: 1920 - 1946
Historiat: Stora, družba z o.z. Št. Vid nad Ljubljano je bila registrirana leta 1919. Do leta 1921 so delovali v Šentvidu, nato pa so se preselili v prostore ob Celovški cesti. Leta 1923 je družba z omejeno zavezo postala delniška družba in se preimenovala v Tovarno zaves Stora, d.d. Št. Vid nad Ljubljano. Izdelovali so preproge, zavese, perilo, odeje...Tovarna je imela štiri obrate: na Celovški, v Šentvidu, Zgornjih Gameljnah in Teznem pri Mariboru. leta 1937 so obrat v Teznem ukinili. Obrat v Zgornjih Gameljnah je bil med drugo svetovno vojno požgan. Po vojni je bila tovarna nacionalizirana. Preimenovali so jo v Tovarno zaves Ljubljana. Leta 1949 se je s Tovarno dekorativnih tkanin, preprog in plišev Ljubljana, združila v Tovarno dekorativnih tkanin Ljubljana."


To je v opisu gradiva podjetja v Zgodovinskem arhivu Ljubljana: SI_ZAL_LJU/0131


Tukaj tramvaj sigurno ni vozil...



Photo: Jakob Prešeren, Monography MNZS (National Museum of Contemporary History of Slovenia, Ljubljana)






CONFINE TRA ARMATA (Border betwen Armies)

ITALIANA E TEDESCA (Italian and German)

Procedere solo con permesso (To continue only with permission)





And last from photographer Miran Pavlin (16.5.1941): Tramway station on the road to Celovec/Klagenfurt near boarder post...




Vsaj 16.5.1941 je tramvaj še vozil


Pozdrav
Darko

[trackpan]

Pozdravljeni !

Dialog o vožnji tramvaja med 2. svetovno se je že odvijal v temi “Ljubljanski tramvaj”. Upam, da ne bo kdo preveč zameril, da si je “začetnik" po stažu dovolil modrovati izkušenim članom foruma. Razmišljal sem, da je nabolje, če pisno povprašam še našo nekdanjo županjo in gonilno silo “Društva Zeleni prstan” gospo Nušo Kerševan.

Moje vprašanje je bilo naslednje:

“Prosil bi vas samo za kratek odgovor, če je seveda možen, o vožnji tramvaja med "Ajdovščino" in"Šentvidom" v času 2. svetovne vojne v Ljubljani. Na foromu "Železnica od A do Ž" ("www.vlaki.info") se je razvila debata do kam je iz mesta v različnih časovnih obdobjih vozil tramvaj. V dveh knjigah : Tadej Brate, Ljubljanski Tramvaj, 1990 in Mojca Šorn, Življenje Ljubljančanov med drugo svetovno vojno, 2007, so navedeni različni podatki.

Menim, kar boste potrdili ali ovrgli, da je bil potek naslednji:

1. Tramvaj je do oktobra 1941 vozil (s presedanjem) do Šentvida. Kasneje
samo do tovarne "Stora".
2. S postavitvijo "žice okoli Ljubljane" (februar 1942) so še ta del
ukinili tako, da je tramvaj do konca vojne "potoval" le od "Ajdovščine" do
"remize".”

Odgovor gospe Nuše Kerševan je bil naslednji :

“ Kolikor se spominjam, je tramvaj vozil do Šentvida s presedanjem, ker je
bil Šentvid leta 1941 že pod nemško okupacijo, meja pa je bila takoj za
tovarno Štora. Zato je logično, da je kasneje vozil samo do meje.
Po ograditvi Ljubljane z žico januar/februar 1942, pa je tramvaj lahko
vozil samo do žice, ki je potekala takoj za Remizo, kjer je sedaj trasa
PST-a. Za prehod žice so bila potrebna posebna dovoljenja.
Mi smo pred vojno stanovali v takratni Zgornji Šiški na Špančevi poti
(sedaj Tugomerjeva), vendar smo se tik pred vojno preselili v center. Prijatelje
smo imeli v Dravljah blizu stare draveljske cerkve, vendar po letu 1942
nismo več mogli k njim.

Ne vem, če sem Vam kaj pomagala, a to mi je ostalo v spominu, ker sem
takrat imela 12 let in sem zelo rada hodila v Dravlje k našim prijateljem.”

Na prošnjo, če lahko njeno pričevanje objavim na forumu “Železna cesta od A do Ž”, mi je ljubeznivo odgovorila:

“Seveda lahko objavite. Pri tem Vas obveščam še, da bo 12.maja imela Slovanska knjižnica razpravo in zbiranje podatkov o življenju v Ljubljani v času obkroženja z bodečo žico. Nekaj podrobnosti je objavljenih v današnji številki revije Ljubljana, ki jo gotovo dobivate. Tega posveta se vsekakor lahko udeležite in morda imate tudi kakšne fotografije ali spomine na tisti čas, tako o tramvaju kot o železnici.”



Sam bi dodal še neko misel.. Spomin na te zgodovinske dogodke moramo ohranjati. V nasprotnem primeru bo čez 20 let mladina menila, da so nam Italijani postavili žico, da bi se lahko dandanes Ljubljančani rekreirali po poti. Nenazadnje se bo še kdo našel, ki bo zahteval “avtorske pravice” oz. pobiral uporabnino.


Pozdrav,

Igor

[inovak]

Na youtubo sem našel zanimiv posnetek z naslovom "Lubiana. Il primo treno italiano sulla linea Postumia-Lubiana... / Ljubljana. Prvi vlak na liniji Postojna-Ljubljana .... Gre za propagandni film italijanske vojske ob začetku II. svetovne vojne in v njem so tudi posnetki povezani z železnico ob prihodu Italijanov v naš kraje.


http://www.youtube.com/watch?v=pj30i4XE594" onclick="window.open(this.href);return false;

[inovak]

Na internetni strani stareslike.cerknica je bil 9. maja letos objavljen sestavek z naslovom "1941 Rakek-Vsi mostovi v zrak letijo" avtorice Ivanke Gantar. Poleg opisa razmer na železniških tirih v okolici Rakeka je objavljena tudi fotografija iz zbirke Milke Demšar z razbitimi železniškimi vagoni in dvema italijanskima vojakoma kot "statistoma". Na omenjeni strani je bilo do zdaj objavljenih že kar nekaj slik in zgodb povezanih z železnico.


http://stareslike.cerknica.org/2014/05/ ... ak-letijo/" onclick="window.open(this.href);return false;

[železocestnik]

En primer gradnje proge za časa WW 2. Fotografijo imam na razpolago iz Grčije, verjetno pri nas ni bilo kaj drugače.
Fotografija je bila objavljena v Štajerskem gospodarju 5. junija 1943.



Kaj je RAD?
wikipedija (na žalost ni slovenskega povzetka):
"The Reichsarbeitsdienst (translated to Reich Labour Service, abbreviated RAD) was a major organisation established by Nazi Germany as an agency to help mitigate the effects of mass unemployment on German economy, militarise the workforce and indoctrinate it with Nazi ideology.
The RAD was classed as Wehrmachtgefolge (lit. Defence Force Following). Auxiliary forces with this status, while not a part of the Armed Forces themselves, provided such vital support that they were given protection by the Geneva Convention. Some, including the RAD, were militarised."

Pozdrav
Darko

[inovak]

Ker je bilo govora o tramvaju v Šentvidu, je morda zanimiva kartica na to temo, ki je bila sicer že objavljena v okviru teme Ljubljanski tramvaj. Posnetek je drugače na ogled v okviru flickriver.com/rimljanček.

[železocestnik]

Tudi takšne informacije dobiš v Štajerskem gospodarju iz leta 1942 (25.4.)...




Torej: 90 letnik Jožef Fell je bil 15 let šef postaje Maribor Koroški kolodvor.

Ja, firer pa je bil tisti z brčicami, ki ni dočakal konca WW2...

Pozdrav
Darko

[trackpan]

V temi http://www.vlaki.info/forum/viewtopic.p ... =vodmatski se je govorilo o želežniškem kolodvoru v Dravljah med 1. svetovno vojno. V članku objavljenemu v časopisu "Slovenski narod" (29.5.1941), pa sledi nadaljevanje zgodbe.





Dodatno še o "pogozdovanju" v časopisu "Slovenski narod" (17.10.1941).



LP Igor

VIR: "Digitalna knjižnica Slovenije" (NUK - "dlib.si")