Pozdravljeni,
odpiram novo temo, da bomo v njej lahko razpravljali o kakšnih tehničnih podrobnostih pri gradnji parnih lokomotiv.
Za izhodišče dodajam študijo Jana Hartmanna: Zum Stand der Dampflokomotivtechnik am Ende ihrer Entwicklung
torej: Stanje tehnike gradnje parnih lokomotiv na koncu njenega razvoja
link do članka: http://www.jan-w-hartmann.de/2011_a/201 ... gesamt.pdf
75 strani
Zanimiva je tudi knjiga: Dampflok-Sonderbauarten
Po avtorjih: LEHMANN
Na žalost na spletu ni v celoti, se pa najde marsikaj: https://books.google.si/books?id=PdScBg ... ek&f=false
pozdrav
Darko
Stanje tehnike gradnje parnih lokomotiv
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Stanje tehnike gradnje parnih lokomotiv
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
-
- Strojevodja I
- Prispevkov: 1951
- Pridružen: 20.09.2006, 15:24
- Kraj: Primorska
Re: Stanje tehnike gradnje parnih lokomotiv
Razvoj parnih lokomotiv je bil prekinjen, ker so bili drugi načini pogona vlakov ugodnejši in cenejši. Uporaba pare je ostala danes še v termoelektrarnah in nuklearkah. Vprašanje, kako bi zgledala danes moderna parna lokomotiva, če bi njen razvoj potekal naprej.
preglednik
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Stanje tehnike gradnje parnih lokomotiv
preglednik, pozdravljen.
Ja, popolnoma je jasno,da so drugi načini pogonov "ugodnejši".
Danes je problem predvsem ekologija.
Termoelektrarne so na "črnem" spisku. Zaenkrat so še sprejemljive ogromne enote, kjer je zgorevanje kvalitetnega premoga resnično pod kontrolo, ne tako kot v TEŠ.
Ta tema je odprta zato, ker se dostikrat pokažejo nekatere tehnične rešitve, ki jih ne poznamo dovolj, pa nima smisla, da onesnažujemo/smetimo osnovno temo.
Poleg tega so potem te tehnične rešitve skrite v temah, za katere si ne bi nikoli mislil, da je v njih skrit kakšen detajl.
Je pa zanimivo, kakšen razvoj lokomotiv je potekal ravno v zaključni dobi parnih lokomotiv.
Zanimivo tudi, da recimo v Vzhodni Nemčiji...
Lep pozdrav
Darko
Ja, popolnoma je jasno,da so drugi načini pogonov "ugodnejši".
Danes je problem predvsem ekologija.
Termoelektrarne so na "črnem" spisku. Zaenkrat so še sprejemljive ogromne enote, kjer je zgorevanje kvalitetnega premoga resnično pod kontrolo, ne tako kot v TEŠ.
Ta tema je odprta zato, ker se dostikrat pokažejo nekatere tehnične rešitve, ki jih ne poznamo dovolj, pa nima smisla, da onesnažujemo/smetimo osnovno temo.
Poleg tega so potem te tehnične rešitve skrite v temah, za katere si ne bi nikoli mislil, da je v njih skrit kakšen detajl.
Je pa zanimivo, kakšen razvoj lokomotiv je potekal ravno v zaključni dobi parnih lokomotiv.
Zanimivo tudi, da recimo v Vzhodni Nemčiji...
Lep pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Re: Stanje tehnike gradnje parnih lokomotiv
Zb vsem spoštovanje ŽC, toda mislim,da je novi blok TE Šoštanj okoljsko "state of the art" za lignitne elektrarne. Wiki pravi, poleg drugi recimo dvomljivih predpostavk o cenah premoga: "Čiščenje dimnih plinovTermoelektrarne so na "črnem" spisku. Zaenkrat so še sprejemljive ogromne enote, kjer je zgorevanje kvalitetnega premoga resnično pod kontrolo, ne tako kot v TEŠ.
Z izbrano prašno tehnologijo in čiščenjem dimnih plinov, ki predstavljata za uporabo premoga v velikih kurilnih napravah primerno tehnologijo BAT (Best Available Technology), se bodo skupne emisije žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, ogljikovega monoksida in prahu iz Termoelektrarne Šoštanj po gradnji bloka 6 bistveno zmanjšale. Ker sam živim v bližini ene manjše TEO lahko ,osebno zagotovim, da kakšnih silno motečih vplivov z SO2 in pepelom že dolgo ni več in verjamem da tudi VI blok ne povzroča več kot minimalnih izpustov. Trenutno se pa CO2 razen eksperimentalno še ne da preganjat, toda če se elektrarna dosega boljši izkoristek goriva je relativna emisija na enoto energije pač manjša.
LPL
PS.: O ceni energije je pa tako, da je poceni če jo imaš, v nasprotnem pa draga, kdor ne verjame naj vpraša lahe.
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Stanje tehnike gradnje parnih lokomotiv
Ljubitelj, pozdravljen,
ja, seveda je res, kar si zapisal.
V primerjavi s prej (čas pred TEŠ 6 v Šoštanju) je seveda ogromna razlika, tudi v okviru predpisov. Vendar se ti predpisi v EU prilagajajo najbolj zaostali državi.
Na žalost lignit ni tehnologija 21. stoletja.
Hotel sem samo napisati, da tudi elektro vleka, ki ima elektriko iz "umazanih" termoelektrarn, ni popolnoma ekološka zadeva.
V Nemčiji je za vzorec termoelektrarn, ki še delujejo. Vzorčno pa imajo zraven odprtega kopa, seveda z malo drugačnim nadzorom izgorevanja kot TEŠ 6.
Je pa zelo odvisno kakšen premog imaš na razpolago.
Tudi za parne lokomotive je bilo pomembno, kakšen premog si imel na voljo
Morda je prostor v tej temi tudi za diskusije o različnih premogih za parne lokomotive.
pozdrav
Darko
ja, seveda je res, kar si zapisal.
V primerjavi s prej (čas pred TEŠ 6 v Šoštanju) je seveda ogromna razlika, tudi v okviru predpisov. Vendar se ti predpisi v EU prilagajajo najbolj zaostali državi.
Na žalost lignit ni tehnologija 21. stoletja.
Hotel sem samo napisati, da tudi elektro vleka, ki ima elektriko iz "umazanih" termoelektrarn, ni popolnoma ekološka zadeva.
V Nemčiji je za vzorec termoelektrarn, ki še delujejo. Vzorčno pa imajo zraven odprtega kopa, seveda z malo drugačnim nadzorom izgorevanja kot TEŠ 6.
Je pa zelo odvisno kakšen premog imaš na razpolago.
Tudi za parne lokomotive je bilo pomembno, kakšen premog si imel na voljo
Morda je prostor v tej temi tudi za diskusije o različnih premogih za parne lokomotive.
pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
-
- Strojevodja I
- Prispevkov: 1951
- Pridružen: 20.09.2006, 15:24
- Kraj: Primorska
Re: Stanje tehnike gradnje parnih lokomotiv
Zame je zadnja stopnja v razvoju parnih lokomotiv ameriška "J-class" (https://allenontravel.wordpress.com/201 ... otive-611/), od evropskih pa Francoska 242 (https://en.wikipedia.org/wiki/4-8-4#/me ... 242_A1.jpg) Seveda sta pomembni tudi DB-05 in Angleška Mallard 75 ki se ponašata s svetovnim hitrostnim rekordom za parne lokomotive, preko 200 km/h.
preglednik