Porečanka/Parenzana, zgodovina

Vse o zanimivi zgodovini železne ceste skozi čas.
Odgovori
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Porečanka/Parenzana, zgodovina

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

Ajznponar, pozdravljen,

hvala za napotke v zvezi z Google Maps.

Porečanka je imela tipske postajne zgradbe.

Tudi to je res, da je prišel pri obeh postajah istočasno čas, ko jih je bilo potrebno "dvignitI" za eno nadstropje. Pri Roselliju piše da leta 1908.

Železniška postaja Buie/Buje, km: 58,65105

Zgoraj smo prišli s katastrom do km: 57, torej le dober kilometer do železniške postaje Buje.

V Rosellijevi knjigi iz leta 1972 imamo tirno shemo postaje Buje:

Slika

Imamo srečo, saj imamo načrt postaje na razpolago v Rosellijevi knjigi: Cara Parenzana...

Slika

Seveda se moramo takoj vprašati, iz katerega leta je ta načrt. V knjigi podatka ni.

Imamo še eno srečo, da je Egbert Peinhopf objavil v knjigi Eisenbahnen in Istrien načrt postaje Buje iz marca leta 1913...

Slika
iz Državnega arhiva Dunaj

Za nas je najpomembnejši podatek, da je marca 1913 vrisana zgradba poleg sprejemnega poslopja z oznako Bf.

Le kaj pomeni ta "Bf" :?:

Pogledamo v legendo in jasno:

Bf = Buffet :berr

Tudi na Rosellijevem načrtu je Buffet (št.2).
Je pa na Rosellijevem načrtu "Officina vagoni", ki je na načrtu iz 1913 ni.

Bo potrebno poiskati še kakšen načrt za primerjavo :idea:

pozdrav
Darko
Zadnjič spremenil železocestnik, dne 03.05.2018, 22:33, skupaj popravljeno 1 krat.
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Porečanka/Parenzana, zgodovina

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

O:5100

Pozdravljeni,

imamo srečo, da se je pripravljala predelava zgradb v Bujah.

Iz decembra 1907 imamo namreč načrt postaje...

Slika

povečava...

Slika

Izvemo zopet nekaj zelo pomembnega.

Slika

Že decembra 1907 je v Bujah na postaji...Bf = Buffet :berr

Na km: 58,6685 :!:

Točno takšen načrt je prerisan in je v Rosellijevi knjigi o Parenzani iz leta 1972:

Slika

To je primer, kako se da pridobiti podatke o načrtih iz knjig ali pa podatke o načrtih, ki niso datirani. Zbrati je potrebno čimveč načrtov in potem primerjati detajle.
Včasih je pomemben detajl tudi bife :wink: :lol:

Postaja v Bujah je izgledala do predelave takole, kot ta v Izoli/Isola na fotografiji iz let pred 1908...

Slika

Iz časa gradnje železniške postaje Buje leta 1902...

Slika


Leta 1908 povišali sprejemno poslopje železniške postaje Buje (in Izola). Tako piše pri Roselliju.


Slika
Torej je to slika iz leta 1908 ali kasneje...

Seveda se vidi napis BUF.... :berr

Letnico povišanja sprejemne zgradbe v Bujah poskušamo preveriti...

Ugotovim, da so bili šele septembra 1909 izdelani načrti za povečanje sprejemnega poslopja v Bujah in da je šele decembra 1909 stekel postopek za gradbeno dovoljenje. Zgradba je bila torej lahko povišana šele v letu 1910.

Slika

Načrt dodatnega nadstropja (Dachgeschoss = podstrešje)...

Slika

Kako bo zgradba izgledala po predelavi...

Slika

Se pravi, da je potrebno preveriti vsak podatek :roll:

Torej je tista fotografija z BUFFETOM lahko šele iz leta 1910 ali kasneje :roll:

Kako izgleda sprejemno poslopje železniške postaje Buje danes :?:

Točno tako, kot so ga leta 1909 narisali na načrtu :wink:

Slika

iz wikipedije: Autor Kiki273 - Vlastito djelo postavljača, CC BY-SA 3.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=4921994

pozdrav
Darko
Zadnjič spremenil železocestnik, dne 04.05.2018, 9:25, skupaj popravljeno 3 krat.
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Porečanka/Parenzana, zgodovina

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

O:5150



Pozdravljeni,

zgoraj sem prevzel fotografijo sedanjega izgleda spremnega poslopja postaje Buje iz wikipedije.

Za solidno fotografiranje stare zgradbe železniške postaje obstajajo med ljubitelji železnic profesionalci.

Na forumu zeljeznice.net je eden takih Pfaff.
Leta 2010 je objavil fotopis in med drugim tudi prilepil 4 fotografije železniške postaje Buje:
link: http://www.zeljeznice.net/forum/index.p ... par-slika/

Z vseh strani....

civilna stran:

Slika

Slika

Slika

tirna stran:

Slika


Profesionalno =D> =D>


Poglejmo še, kako je postajo Buje narisal Giulio Ruzzier:

Slika

Narisal jo je po fotografiji v Rosellijevi knjigi iz leta 1972:

Slika


Roselli je v knjigi, ki je izšla leta 1972 dodal kar nekaj fotografij iz Buj.

Na tej fotografiji se točno vidi, da okoli 1970 ni bilo napisa Buie/Buje in ga je nekdo dodal sedaj...

Slika


Skladišče za tovor so leta 1910 povečali za enkrat...tokrat ima Roselli točen podatek za čas predelave skladišča v Bujah...

Slika

Načrt za podaljšanje sladišča iz decembra 1909...

Slika


Remiza okoli leta 1970...

Slika

pozdrav
Darko
Zadnjič spremenil železocestnik, dne 04.05.2018, 22:53, skupaj popravljeno 4 krat.
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Porečanka/Parenzana, zgodovina

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

O:5300

Pozdravljeni,

dokaj podrobno smo obdelali prvo zgrajen del Porečanke i Trsta do Buj. Otvoritev tega dela Porečanke je bila 1.aprila 1902, preostanek proge pa 15.decembra 1902.
Iz decembra 1902 imamo prvi vozni red za celotno progo:

Slika

Da ne bomo imeli prevelikih težav, si zapišimo, kako je Pfaff na forumu zeljeznice.net pripisal poleg italijanskega imena še "rvacki" naziv postaje:

1. - Trieste Campomarzio - Trst Campomarzio / St. Andrea
2. - Trieste Scalo Legnami - Trst luka za drvo
3. - Trieste Servola - Trst Servola
4. - Monte Castiglione - Monte Castiglione
5. - Zaule-Val Rosandra - Žavlje
6. - Muggia - Milje
7. - Albaro Vescova - (Donje) Škofije
8. - Villa Decani - Dekani
9. - Lazzaretto-Risano - Lazaret
10. - Capodistria - Koper
11. - Semedella - Semedela
12. - Isola d'Istria - Izola
13. - Madonna di Strugnano - Strunjan
14. - Portorose-Pirano - Portorož-Piran
15. - S.Lucia di Portorose - Sv.Lucija
16. - S.Bortolo - Paderno
17. - Sicciole - Sečovlje
18. - Salvore - Savudrija
19. - Mazzoria - Markovac-Mažurija
20. - Caldania - Kaldanija
21. - Buie - Buje
22. - Tribano - Triban
23. - Grisignana - Grožnjan
24. - Castagna - Kostanjica
25. - Piemonte - Završje
26. - Portole - Oprtalj
27. - Bagni S.Stefano-Levade - Livade
28. - Montona - Motovun
29. - Caroiba - Karojba
30. - Raccotole - Rakotule
31. - Visinada - Vižinada
32. - Baldassi - Baldaši
33. - S.Domenica-Villa Sammarco - Labinci-Markovac
34. - Visignano d'Istria - Višnjan
35. - Villanova di Parenzo - Nova Vas
36. - Parenzo - Poreč

vir: http://www.zeljeznice.net/forum/index.p ... ateljstva/

Glede na to, da od Buj dalje nimamo več na voljo podrobnih vrisov v kataster, bomo šli skozi drugi del hitreje, posebej, ker ne poznam terena.

Zbral bom, kar se da na enostaven način zbrati, iskanje arhivskega gradiva trenutno ne pride v poštev.


Pomagali si bomo z Rosellijevim načrtom trase Porečanke...

Najprej bomo obdelali odsek od Buj do Grožnjana/Grisignana...

Slika

Zopet ga moramo zavrteti za ene 33 stopinj...

Slika

Za Bujami sledi postajališče Tribano/Triban, km: 61,96068

iz wikipedije:

Slika

Včasih je bila tukaj edina zgradba skladišče za tovor in tovorna rampa.


Predno pridemo do Grožnjana, je galerija/predor S.Vito/Sv.Vid, dolg 74,80 metra v radiju 125 metrov. Sredina je na km: 64,88329, torej je le nekaj več kot 150 metrov do sprejemne zgradbe od konca predora.
Menda v njem gojijo gobe...

Slika


Sledi postaja Grožnjan/Grisignana, km: 65,13160

Na razpolago je stara fotografija postaje v Rosellijevi knjigi

Slika


Roselli jo je slikal okoli leta 1970:

Slika


Sedaj izgleda takole...

Slika

prevzeto iz: Panoramio

Ne smemo pa pozabiti, da je Giulio Ruzzier poslikal celotno Porečanko...

Slika

povzeto po kamri



pozdrav
Darko
Zadnjič spremenil železocestnik, dne 05.05.2018, 19:18, skupaj popravljeno 3 krat.
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Ajznponar
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 858
Pridružen: 09.07.2009, 22:24

Re: Porečanka/Parenzana, zgodovina

Odgovor Napisal/-a Ajznponar »

Hrvaški del trase se da dokaj lepo slediti na OpenStreetMap, če je le dovoljšen zoom, je največkrat vidna kot prekinjena rjava črta (kolovoz) in označena z italijanskim imenom Parenzana. Ponekod so nekdanje postaje celo označili kot spomenike, dokaj redno so označena tudi počivališča z ikono klopce. Jasno pa, da današnja kolesarska pot tu pa tam naredi tudi kakšen "obvoz" in da bi bilo iluzorno pričakovati, da bi te odmaknjene kolovoze prevozili Googlovi snemalni avtomobili. Pot se sicer konča nekje v predmestju Poreča, čeprav postaja stoji bližje mestnemu središču.
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Porečanka/Parenzana, zgodovina

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

O:5525

Ajznponar, pozdravljen, hvala za namig, da se da slediti Porečanko tudi na OpenStreetMap.

Mi nadaljujemo po trasi iz postaje Grožnjan naprej...

Že po približno 400 metrih smo zopet v predoru. Tokrat je predor odprt za pohodnike in kolesarje, saj so prenehali v njem gojiti gobe.

Predor Calcini/Kalcini, sredina predora km: 65,51883

Dolžina predora: 178 metrov, prodor je raven.

Fotografije predorov in mostov dobimo po blogih in wikipediji.

Predor Kalcini...

Slika


Postajališče Castagna/Kostanjica je bilo na km: 69,52623.

Naslednji predor je Castagna/Kostanjica, sredina tunela km: 69,97423.
Tunel je dolg 88,0 metrov in je v radiju: 80 metrov.

Slika


Naslednje postajališče je Piemonte/Završje, km: 72,65821

Postajališče Piemonte/Završje naj bi izgledalo takole, kot ga je narisal Giulio Ruzzier...

Slika

Na forumih pa najdemo to fotografijo ostankov...

Slika

Šele na strani pig.si izvemo, da je so to ostanki kulturnega doma, ki je zrasel na mestu stare železniške postaje...

Slika

Pri gradnji so uporabili kilometerske kamne s proge...

Slika
Kilometrski kamen 72,7 je bil 100 metrov za postajo v smeri Poreča.

Bravo ekipa, ki si lahko privošči kolesarjenje po Porečanki med tednom: Marko, Tobi, Luka, Matej in Janez =D> =D>

...in mimogrede doda en kilometerski kamen v temelj naše zgodbe o Parenzani :wink:

link: http://pig.si/viewtopic.php?t=1381


Zaradi razgibanega terena si sledijo predori in viadukt.

Najprej galerija/predor Piemonte I/ Završje I: sredina predora: km: 72, 95457, dolg je 35,0 metrov in je v radiju R= 80 metrov.

Slika
iz knjige: Cara Parenzana

Kmalu mu sledi galerija/predor Piemonte II/Završje II: sredina predora: km: 73,10357, dolžina je 28 metrov, radij R= 80,5 metra

Slika
iz knjige: Cara Parenzana

Slika


Iz predora Završje II zapelje vlak na viadukt Piemonte/Završje z istim radijem R= 80,5 metra.

Sredina viadukta je na km: 73,20857, dolg pa je 61,8 metra

Slika
Fotografija prevzeta iz foruma željeznice.net
Forumaš Pataky iz Ljubljane je pripravil potopis po Porečanki:
http://www.zeljeznice.net/forum/index.p ... o-viinade/


pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Porečanka/Parenzana, zgodovina

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

O:5600

Pozdravljeni,

dodati moramo Rosellijev načrt proge od Grožnjana/Grisignana do Motovuna/Montona...

Slika


Zopet moramo ugotoviti, za koliko je potrebno "zavrteti" načrt...zopet za okoli 33 stopinj...

Povečava :!: Dvoklik!

Slika


Naslednji viadukt je Antonci/Antonzi. Sredina viadukta je na km: 74,59659. Viadukt je dolg 79,10 metra, visok pa je 25 metrov. Izveden je v radiju R=80 metrov.

Viadukta Antonci...

Slika
Foto: Pataky



Sledi mu viadukt Freschi/Freski s sredino na km: 76.97506 in dolžino 68,50 metrov. Izveden je v radiju R= 80 metrov, visok pa je 30 metrov

Slika

Slika
foto: Pataky

Takoj za viaduktom gre proga v predor Freschi/Freski.

Predor Freschi/Freski ima sredino predora na km: 77,06250. izveden pa je v enakem radiju kot viadukt R=80 metrov. Dolžina predora je 146,0 metrov.

Slika
vir: wikipedija

Slika

Razsvetljava je s pomočjo sonca, luči se vklapljajo s senzorjem...

Viadukt in predor Freschi/Freski je narisal tudi Giulio Ruzzier...

Slika


Sledi postajališče Portole/Oprtalj na km: 77,78460

Včasihje vlak takole pripeljal na postajališče...

Slika


Postajališče pa je naslikal Giulio Ruzzier takole...

Slika


Kmalu za postajališčem Portole/oprtalj je viadukt Portole/Oprtalj na km: 78,10721. Dolg je 75,24 metra, visok pa 25 metrov. Izveden je v radiju R= 70 metrov.

V Rosellijevi knjigi: cara Parenzana je stara fotografija viadukta...

Slika

Sedaj izgleda tako:

Slika
Foto: Pataky


pozdrav
Darko
Zadnjič spremenil železocestnik, dne 05.05.2018, 23:49, skupaj popravljeno 1 krat.
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Porečanka/Parenzana, zgodovina

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

Nadaljujemo s spustom v dolino...

Poglejmo si še, koliko se moramo spustiti v dolino Mirne...

Slika

Ko prispemo v dolino Mirne je pred mostom preko Mirne železniška postaja Bagni S. Stefano - Levade/Livade na km: 85,18110 in nadmorski višini 12,84 metra.
S postajališča Portole/Oprtalj smo se spustili za več kot 140 metrov višinske razlike.

Slika

Na voljo imamo tirno shemo postaje...

Slika

Imamo na voljo več načrtov postaje...

Eden je iz leta 1910...

Slika


Drugega je objavil Egbert Peinhopf v knjigi Eisenbahnen in Istrien in je iz leta 1911...

Slika

Načrt sprejemne zgradbe...

Slika

Kako je izgledala nekoč...

Slika


Slika


Na postaji je bila tudi vodna postaja...

Slika


Kako izgleda postaja danes ?

Slika

wikimedia: Autor Kiki273 - Vlastito djelo postavljača, CC BY-SA 3.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=4922135

Slika
prevzeto iz: Panoramio


Giulio Ruzzier je takole narisal postajo Livade...

Slika

Sedaj vsaj vemo, da je bil v tisti hišici BUFFET :berr

pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Porečanka/Parenzana, zgodovina

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

O: 5700

Pozdravljeni,

glede na to, da se nam mudi zaključiti opis trase, bi bilo normalno, da se zaženemo v naslednji hrib, ki nas čaka na poti do Poreča.
Prav posebej sem povdaril, da ne bo novih raziskav na tem delu proge.

Vendar mi firbec ne da miru, saj me zanima, od kdaj dalje je na postaji Livade BUFFET :wink: :berr

Pa zakaj je bila leta 1902, ob otvoritvi zapisano, da je to postajališče (Haltestelle).
Še na načrtu iz leta 1911 piše, da je postajališče.

Potrebna je podrobna raziskava :roll:

In res, leta 1908 so se zagnali v preureditev čuvajniške hiše (Wächterhaus) na postaji S.Stefano-Levade/Livada v sprejemno poslopje. Z gradnjo so hoteli pričeti 25.8.1908, zato so z dopisom dne 8.8.1908 želeli hitro zbrati podpise za gradbeno dovoljenje. Torej se je dalo včasih zelo hitro nekaj narediti, če je bila volja.

Tloris iz leta 1908 (še brez BUFFET-a)...

Slika


Ja, tisti Rosellijev načrt zgoraj je iz leta 1908 (v knjigi Cara Parenzana je zapisano, da je bila leta 1908 čuvajnica predelana v sprejemno poslopje)...

Slika


Še pogled s strani, na kateri je bila prodaja kart (Cassa)...

Slika

Konec raziskave :!:

Sedaj vsaj vemo, zakaj je zgradba postaje Livade drugačna od drugih tipskih zgradb.
Preverili smo tudi podatek v Rosellijevi knjigi in ugotovili, da je točen =D> =D>

BUFFET pa ni niti na načrtih iz leta 1910, niti iz leta 1911. Torej novejša zadeva...
Včasih so ljudje zdržali brez :berr


pozdrav
Darko
Zadnjič spremenil železocestnik, dne 06.05.2018, 10:33, skupaj popravljeno 1 krat.
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Porečanka/Parenzana, zgodovina

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

Pozdravljeni,

do konca trase nam je preostalo še "splezati " z višine postaje Livade ( nadmorska višina 12,84 metra) na višino postajališča Baldassi/Baldaši ( nadmorska višina 273 metrov), potem pa se spustiti do morja v Poreču.

Slika

Na tej trasi so postaje in postajališča:

27. - Bagni S.Stefano-Levade - Livade
28. - Montona - Motovun
29. - Caroiba - Karojba
30. - Raccotole - Rakotule
31. - Visinada - Vižinada
32. - Baldassi - Baldaši
33. - S.Domenica-Villa Sammarco - Labinci-Markovac
34. - Visignano d'Istria - Višnjan
35. - Villanova di Parenzo - Nova Vas
36. - Parenzo - Poreč


pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Porečanka/Parenzana, zgodovina

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

O: 5900

Pozdravljeni,

takoj za postajo Bagni S. Stefano-Levade/Livada je most preko reke Mirne, s sredino na km: 85,37109.
Dolžina mostu je 20,0 metrov, izveden je naravnost.

Naslednja postaja je Montona/Motovun na km: 89,69459.

V knjigi Giulia Rosellija iz leta 1972 izgleda takole:

Slika

Montona/Motovun na razglednici...

Slika

Kako izgleda sedaj ?

Slika
vzeto iz panoramio

Slika


Giulio Ruzzier jo postajo Motovun narisal takole:

Slika

To je edina postaja, ki ni grajena iz ravnih klesanih blokov.

V kolikor kdo potrebuje natančni potek proge, si ga lahko ogleda na povezavi dLib (22 MB):
http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IM ... 817d/IMAGE


pozdrav
Darko
Zadnjič spremenil železocestnik, dne 08.05.2018, 22:42, skupaj popravljeno 1 krat.
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Ri Majstor
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 131
Pridružen: 26.01.2016, 22:50
Kraj: Rijeka

Re: Porečanka/Parenzana, zgodovina

Odgovor Napisal/-a Ri Majstor »

Naravno! Taj kamen je Veli Jože klesal! :mrgreen:
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Porečanka/Parenzana, zgodovina

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

O:6075

Ja, izgleda da so res italijanski kamnoseki predčasno zapustili gradbišče, pa je potem moral kamne res Veli Jože "obklesati" :lol: :lol:

Pripraviti si moramo potek trase od Motovuna do Vižinade, ki jo je vrisal Roselli...

Slika

Zopet moramo načrt zavrteti za okoli 34 stopinj...

Slika

povečava...

Slika


pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Porečanka/Parenzana, zgodovina

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

O:6150

Pozdravljeni,

nadaljujemo pot proti Poreču.

Zapuščamo postajo Montona/Motovun na km: 89,69459.

Takoj po postaji zapeljemo v predor Motovun, ki ima sredino na km: 89,97777,

Predor je dolg 222,3 metre, izveden pa je z radijem R= 100 metrov.

To je tudi zadnji večji predor na progi do Poreča.

Slika


Sledi postajališče Caroiba/Karojba na km: 94,10335.

Takoj za postajališčem Karojbo je most Chervaro/Krvar s sredino na km: 94,25740.
Most je dolg 39,90 metra, izveden pa je v radiju R= 90 metrov. Visok je 15 metrov.

Slika

Slika

Krvar v Rosellijevi knjigi...


Naslednje postajališče je Raccotole/Rakotule na km: 96,95002.
Fotografij ni narazpolago.


Čez približno 2 km je še zadnji večji viadukt S. Vitale/Vital, s sredino na km: 98,62072.

Dolg je 63,96 metra, ispeljan je v radiju R= 80 metrov, visok pa 20 metrov.

To je zadnji večji viadukt do Poreča.

Pri Roselliju je v knjigi Cara Parenzana na sliki...

Slika


Giulio Ruzzier pa ga je tudi naslikal...

Slika


Naslednja postaja je Visinada/Vižinada na km: 102,04360

pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
miloš
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 388
Pridružen: 26.11.2008, 10:12

Re: Porečanka/Parenzana, zgodovina

Odgovor Napisal/-a miloš »

Baje so se Motovunčani hvalili,da imajo edini daleč naokoli podzemno železnico.Sicer sem pa prekolesaril traso od Škofij do Vižinade.Priporočam vsem kolesarjem,edino viadukti so neugodni,ker je na njih še tolčenec,pa seveda tuneli so spet nerazsvetljeni,na žalost-posledice vandalizma.
LP Miloš
Odgovori